Protesti v Iranu: Ali se bodo prevesili v revolucijo in bo režim padel? V zaporu celo nečakinja vrhovnega voditelja

POSLUŠAJ ČLANEK
Po smrti Mahse Amini 16. septembra so Iran pretresli največji protesti v zadnjih letih. Državna moralna policija, ki je zadolžena za uveljavljanje strogih pravil glede oblačenja in vedenja, je 22-letnico aretirala, ker ni pravilno nosila hidžaba in je nosila oprijete kavbojke.

Njena družina trdi, da je bila Aminijeva pretepena in da so jo večkrat udarili po glavi. Vlada in policija zanikata obtožbe in trdita, da je bila njena smrt posledica "povezanih bolezni".

Ljudje tega pojasnila niso sprejeli in protesti še vedno potekajo po vsej državi. Demonstracijam so se pridružili Iranci vseh starosti, vendar so na ulice prišle predvsem mlajše generacije.

"Ta val protestov so začele ženske," pravi Ramyar Hassani, tiskovni predstavnik organizacije za človekove pravice Hengaw. "Vendar so se jim pridružili tudi vsi drugi. Ves Iran je enoten ... Prvič v zgodovini Irana po islamski revoluciji je prišlo do te edinstvene enotnosti med etničnimi skupinami. Vsi skandirajo isto geslo. Njihove zahteve so enake." 

Iran je v četrtek sporočil, da je usmrtil zapornika, obsojenega zaradi kaznivega dejanja, ki naj bi ga storil med protesti, ki potekajo po vsej državi, kar je prva smrtna kazen, ki jo je zaradi protestov izvršil Teheran.

Protesti raznoliki in razširjeni


V Iranu so bile uporabljene skoraj vse vrste "mirnih in nenasilnih" protestov, pravi Hassani.

Na velikih uličnih demonstracijah, ki so potekale v vseh večjih iranskih mestih in številnih manjših krajih, so ženske sežgale svoje hidžabe, pogosto so ob tem tudi plesale, druge pa so si odrezale lase. O stavkah so poročali v šolah, na univerzah in v ključnem naftnem sektorju države, trgovine pa so večkrat zaprle svoja vrata.

Iranska nogometna reprezentanca je 21. novembra na svetovnem prvenstvu v Katarju zavrnila petje himne, navijači pa so pred stadioni skandirali gesla proti režimu.

V Iranu so občasno izbruhnili nasilni spopadi, v katerih so protestniki zažigali zgradbe varnostnih sil. Demonstracije so se razširile tudi v Evropo. Ženske od Stockholma do Aten so si v znak solidarnosti krajšale lase.

https://twitter.com/triketora/status/1601622049554051075

Odziv oblasti je brezkompromisen


Varnostne sile so od začetka "zelo nasilno" zatirale protestnike, zlasti na območjih, kjer živijo etnične manjšine, kot sta Kurdistan in Beludžistan, pravi Hassani.

Ljudje so bili ustreljeni, ker so s trobljenjem podprli protestnike, aretirani pa so bili tudi številni novinarji (vključno s tistimi, ki so prvi poročali o Aminijevi smrti), odvetniki, zvezdniki, športne zvezde in skupine civilne družbe, poroča IranWire.

Po podatkih tiskovne agencije Human Rights Activists s sedežem v ZDA sta bili ubiti najmanj 402 osebi, od tega 58 otrok, več sto pa jih je bilo ranjenih. Vendar je ta številka verjetno precej višja, saj o številnih dogodkih ni poročil. Iranska vlada trdi, da je bilo ubitih več kot 20 pripadnikov varnostnih sil.

V kurdske regije je konec novembra za zatrtje protestnikov napotila vojake, težko orožje in vojaška vozila. Hassani trdi, da so bili ljudje ubiti brez razlikovanja, in dodaja, da so za pridržanje ljudi uporabljali skladišča, saj so bili zapori polni.

Režim je obtožil tuje države, kot so ZDA (ki jih imenuje "veliki satan") in Izrael, da podžigajo nasprotovanje, čeprav za to ni nobenih dokazov. Najvišji iranski sodnik je novembra pozval k strogim kaznim za "glavne povzročitelje nemirov", češ da je zdaj čas, da se "izognemo nepotrebnemu sočutju".

Iran je eden največjih usmrtiteljev na svetu. Zapornike običajno usmrti z obešanjem. Amnesty International je že sporočila, da je pridobila dokument, ki ga je podpisal eden od visokih iranskih policijskih poveljnikov in v katerem prosi, da se usmrtitev enega zapornika "izvede "v najkrajšem možnem času" in da se njegova smrtna kazen izvrši javno kot "srčna gesta varnostnim silam".

https://twitter.com/qoraze/status/1601629623011643393

Faridé Moradjani, nečakinja iranskega vrhovnega voditelja, je bila v petek obsojena na tri leta zapora, potem ko je pozvala mednarodno skupnost, naj prekine vse stike z iranskimi oblastmi kot kazen za zatrtje protestov.

Hamenejijeva nečakinja je bila aretirana 23. novembra, potem ko je posnela videoposnetek, v katerem je "svobodoljubne" vlade pozvala, naj izganjajo iranske veleposlanike in tako podprejo protivladno protestno gibanje, ki je pretreslo Iran.

Moradžanijeva mati in sestra vrhovnega voditelja Badrija Hoseinija Hameneja je 6. decembra objavila odprto pismo, v katerem je kritizirala svojega brata in njegov "avtoritarni kalifat".

Iran pa je v četrtek aretiral tudi nekdanjega uglednega člana svoje nogometne reprezentance, ker je kritiziral vlado. Voria Ghafouri je bil aretiran zaradi "žalitve nacionalne nogometne ekipe in propagande proti vladi", sta poročali tiskovni agenciji Fars in Tasnim.

Ghafouri, ki ni bil izbran za svetovno prvenstvo, je bil v svoji karieri odkrit kritik iranskih oblasti. Nasprotoval je dolgoletni prepovedi ženskih gledalk na moških nogometnih tekmah in konfrontacijski zunanji politiki Irana, ki je privedla do uničujočih zahodnih sankcij.

Nezadovoljstvo tli že desetletja


V Iranu je globoko zakoreninjena jeza zaradi islamske politike vlade, zlasti glede oblačenja. Že ko je bila leta 1983 uvedena obvezna nošnja hidžaba, so se pojavili protesti – nestrinjanje, ki se od takrat nadaljuje.

Nezadovoljstvo se je še povečalo, odkar je leta 2021 postal predsednik Ebrahim Raisi, ki je zagovarjal trdo politiko in začel strožje nadzirati oblačenje žensk. Vendar so protesti tudi posledica neuspešnih reform.

"Iranci so desetletja veliko vlagali v idejo, ki so jo obljubljali reformistični voditelji, da se bodo stvari spremenile," pravi Shadi Shar, iranski odvetnik za človekove pravice.

Nekdanja predsednika Hasan Rouhani in Mohammad Chatami sta v preteklosti poskušala Iran približati Zahodu, zmanjšati socialne omejitve in uvesti več demokratičnih svoboščin, vendar so bila ta prizadevanja večinoma neuspešna.



Iransko gospodarstvo je v zadnjih letih propadlo, neenakost pa se je še povečala. Iran je v obdobju visoke inflacije brez primere. Leto 2022 je bilo četrto leto zapored z letno inflacijo, višjo od 30 %, kar močno zmanjšuje kupno moč in povečuje revščino. Subvencijske reforme administracije Ebrahima Raisija doslej niso prinesle želenih rezultatov, vse večji proračunski primanjkljaj pa ustvarja dodatne inflacijske impulze. Kaj ta podaljšana faza upadanja pomeni za razvoj iranskega gospodarstva, zlasti ker jo zdaj spremlja val socialnih protestov?

"Mladi na ulicah vidijo, kako sinovi in hčere tistih, ki so na oblasti, živijo razkošno življenje, medtem ko njihovi starši plenijo ljudsko bogastvo, medtem ko običajni Iranci ne vidijo prihodnosti," pravi Hassani.

Potem ko je takratni ameriški predsednik Donald Trump leta 2018 odstopil od iranskega jedrskega sporazuma, katerega cilj je bil preprečiti Teheranu razvoj jedrskega orožja, so bile proti Iranu uvedene mednarodne sankcije in njegova valuta je začela prosto padati, pri čemer so te gospodarske udarce najbolj občutili navadni Iranci.





 
KOMENTAR: Uredništvo
Drugačna situacija kot običajno
Kombinacija dejavnikov govori v prid teoriji, da so sedanji protesti na robu celovite revolucije in morebitnega rušenja državnega sistema. Še nekaj, kar te proteste razlikuje od preteklih, je, da kažejo, da je Islamska republika izgubila legitimnost med svojimi glavnimi podporniki, kar je posledica grozljivega nasilja nad protestniki v preteklosti. Prvič v zadnjih letih so protivladne demonstracije potekale v bolj tradicionalnih in konservativnih mestih, kot sta Kom in Mašhad. Kljub nasilnemu zatrtju se protesti nadaljujejo, kar je zdaj eden največjih izzivov, s katerimi se je država soočila po revoluciji leta 1979. Pomemben dejavnik bo, če bo režim ostal enoten in če deli varnostnih sil ne bodo prestopili na drugo stran. Zadnji iranski kralj je padel leta 1979 po množičnem prestopu iz vojske. Na družbenih omrežjih so se pojavili videoposnetki policije, ki se je pridružila protestom, vendar se zdi, da gre za osamljen dogodek. Možno pa je, da je režim bolj razdeljen, kot se zdi, saj se poroča o napetostih glede tega, kako ravnati s protestniki.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike