Pri Šarcu kot kralju javnomnenjskih anket vztraja zgolj še Ninamedia #anketa

Uredništvo
Vir foto: www.storyblocks.com/
Včeraj so TV Slovenija ter časnika Dnevnik in Večer objavili tretjo od štirih rednih mesečnih javnomnenjskih raziskav slovenskih medijev. 

Ninamedia Nikole Damjanića je edina, ki še vztraja pri relativno veliki prednosti Šarčeve LMŠ glede na SDS pri podpori volivcev. Kot običajno odstopajoče visoko podporo pripisuje Socialnim demokratom, povsem odpisana pa sta SAB in SMC.  

Prav tako zgolj pri Ninamedii lahko izvemo, da je podpornikov vlade več kot njenih nasprotnikov, Marjan Šarec pa je trdno drugi na lestvici priljubljenosti politikov, takoj za predsednikom države Borutom Pahorjem.

Med vsemi vprašanimi anketiranci bi, tako Ninamedia, največ glasov dobila LMŠ (20,4 %) pred SDS (16,6 %) in SD (9,7 %). Sledijo Levica (6,5 %), NSi (5,3%), DeSUS (3,1 %) in SNS (2,8 %).

Jelinčičeva stranka bi prejela 2,5 % glasov vseh vprašanih, zelo slabo bi se odrezali levoliberalni SAB (0,7 %) in SMC (0,2 %).

Druge stranke bi volilo slab odstotek anketirancev, slaba četrtina je neodločenih. Dobrih 8 odstotkov jih ne bi šlo na volitve.

Podporo glede na prejšnji mesec pridobivajo SDS, SD, SLS in SNS, po dobrem novembrskem rezultatu je nekoliko izgubila NSi.

Ob primerjavi treh dosedanjih decembrskih anket glede opredelitev sodelujočih anketirancev za posamezno stranko, dobimo spodnji graf.

Da je vlada uspešna, naj bi po meritvi Ninamedie menila dobra polovica vprašanih, obratno pa jih meni nekaj več kot 45 odstotkov.

Na čelu lestvice priljubljenih politikov še vedno kraljuje Borut Pahor pred Marjanom Šarcem, Tanjo Fajon, Alešem Šabedrom, Ljudmilo Novak, Dejanom Židanom, Milanom Brglezom, Jožetom Horvatom, Matejem Toninom in Alenko Bratušek.



[podcast_playlist series="tedenski-izbor" limit="7"]
KOMENTAR: Uredništvo
Leto dni brez sprememb
Kljub vsem odstopanjem in favoriziranjem Marjana Šarca, česar smo od Ninamedie že vajeni, pa tako ta kot drugi anketi izkazujeta zgolj, da podpora strankam ostaja približno enaka kot se je vzpostavila prav ta čas pred letom dni. Razmerje med blokoma (levim in "pomladnim") pa ostaja nespremenjeno že nekaj let. Če slednje projiciramo skozi volilni rezultat na državnozborskih volitvah konec maja 2018, so se k LMŠ stekli odstotki podpore od SMC in tudi SAB, ki sta dejansko opisani. SDS vztraja na svojem volilnem dometu in ne izgublja, niti ne pridobiva. Enako velja tudi za NSi, ki z novo "sredinsko" strategijo razmerij v korist pomladnega bloka še ni izboljšala. Desus in SNS plujeta nekje okrog parlamentarnega praga, SLS podobno, a kanček nižje. Druge stranke se gibljejo med 1 in 2 odstotkoma podpore, pri čemer v nekaterih anketah izskočijo Pirati. Javno mnenje je torej stabilno, kot je tudi stabilno splošno družbeno stanje v državi. In opaznejše spremembe pri medstrankarskih in medblokovskih razmerjih lahko pričakujemo zgolj ob morebitnem pretresu te stabilnosti. Potencial za rušilni potres imajo le drastično poslabšanje gospodarske situacije v Sloveniji, popolni kolaps javnega zdravstva, Erdoganova odločitev, da v Evropo pošlje novo porcijo migrantov, ali pa kakšna tragedija vrste terorističnega napada na domačih tleh. Vse drugo so zgolj znotrajblokovski premiki, odvisni od dnevne forme, oziroma (ne)spretnosti posameznih izpostavljenih političnih voditeljev. A glede osnovne porazdelitve moči, ki bi v teoriji lahko prinesla vsebinsko in nazorsko drugačno vlado od trenutne, se ne spreminja praktično ničesar.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Jankovićev pohod na Miklošičevo – jo ureja za lokalne prebivalce ali za turiste?
  • 03. 06. 2026
Otroci izgubljajo vid pred našimi očmi: Kako so zasloni sprožili tiho epidemijo
  • 03. 06. 2026
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
  • 03. 06. 2026