Prezgodnja pomlad v slovenski politiki: škrbasta četverica in cvetoča češnja

Prezgodnja pomlad prinese velikokrat vremenski obrat. Kot da zima, ki je prehitro pustila pomlad v deželo, skuša še enkrat pokazati svojo moč. Tudi letos so take napovedi. Naša cvetoča češnja, za sadove katere moji otroci velikokrat prosijo celo med večerno molitvijo, bo zaradi podhladitve mogoče letos prazna ... Čeprav bo zimski udar na velikonočni torek prehoden in se bo še ta teden pomlad gotovo vrnila, pa bo veliko pridelka šlo v nič. Koliko, bomo videli konec tega, velikonočnega, tedna.

Četvorka z obtolčenimi zobmi

Nekaj podobnega se dogaja v politiki. Politična levica se, čeprav na moč razglašena, trudi in trudi zrušiti aktualno desnosredinsko vlado. Brez uspeha. Polomila si je zobe z vložitvijo najprej nezaupnice vladi, potem pa s prvo in drugo in tretjo interpelacijo zoper vladne ministre. Čeprav mediji tulijo drugače, pa so polomljeni zobje opozicijskega četverčka dobro vidni. A škrbasta četverica, ki je bila povsem potolčena, skuša tako kot letošnja zima, udariti še enkrat. Vsakemu opazovalcu je jasno, da nima več moči. Obtoževanje premierja, češ da ogroža čistost pitne vode, pa je že groteskno.

Politična kalkulacija se ne izide. Največji uspeh četverke je bil, da so prisilili svoje poslance k molku in tako preprečili razrešitev predsednika Igorja Zorčiča. Tajno glasovanje bi namreč Zorčiča gladko odneslo. Zato se je levica, ki je še nekaj dni nazaj desnico obtoževala zaradi obstrukcije, sama poslužila – obstrukcije. Povsem legitimno, seveda, a hkrati  - brezsramno. Dvolično. Ne moreš nekoga obtoževati zaradi greha, ki ga tudi sam delaš.

Časa za predčasne volitve pred poletjem ni več. Naša ne ravno dobro spisana zakonodaja namreč predvideva nenormalno dolge roke od odstopa vlade do nastopa nove. Slovenija pa trenutno nujno potrebuje operativno vlado zaradi epidemije, od 1. julija dalje pa še zaradi predsedovanja Evropski uniji. Danes lahko predčasne volitve zahteva samo človek, ki bodisi o politiki nima pojma bodisi želi slovenski družbi in državi delati škodo.

Premier Janez Janša je stari in prekaljeni lisjak in dobro ve, da je večina v parlamentu proti predčasnim volitvam. V levem bloku sta namreč najmanj dva, ki bi na tajnem glasovanju glasovala za ohranitev vlade. Predčasnih volitev si namreč ne želi cela vrsta politikov levice. Eni zaradi svoje službe, drugi zaradi katastrofalnih rezultatov anket glede uvrstitve njihove stranke v parlament. Janša mora tako samo najti način, da lahko ti prosti strelci izrazijo svojo voljo.

Danes lahko predčasne volitve zahteva samo človek, ki bodisi o politiki nima pojma bodisi želi slovenski družbi in državi delati škodo.

Past, ki opozicijo onemogoči in osmeši

Kot izjemno talentiran politik bi se Janša utegnil z opozicijo celo poigrati in jo osmešiti. Tako kot jo je osmešil nedavno z znamenitim pismom evropskim voditeljem, ki so ga za škandaloznega ali neprimernega označili vsi: vladne stranke (NSi, Desus in SMC), celotna levica in velika večina medijev, med njimi tudi kakšen desnosredinski. Potem pa se je izkazalo, da je pismo JJ postalo kompromisna formula za vrh evropskih voditeljev. Velik diplomatski uspeh. Seveda so vsi, od vladnih ministrov do opozicijske daltonske četvorke, skušali pismo čimprej potlačiti v podzavest, saj so se osramotili kot že dolgo ne.

Spomnimo se lahko tudi na podobno presenetljivo potezo Janeza Janše, ki je v času svoje prve vlade tik pred začetkom slovenskega predsedovanja doživljal medijsko-politično ofenzivo, podobno sedanji. Takrat je cvet slovenskega novinarstva, 571 najpametnejših novinarjev, od tistih v Cicibanu do tistih, ki že leta niso napisali niti vrstice, napisal peticijo, v kateri so Janšo obtožili, da pomeni slovensko predsedovanje nevarnost za evropsko demokracijo. Kot vemo, je kljub tej veliki »nevarnosti«, o kateri so slovenski novinarji obvestilo vso svetovno javnost, EU obstala, pa tudi njena demokracija.

Po koncu predsedovanja je Janševa vlada za predsedovanje dobila ogromno pohval iz najpomembnejših kabinetov evropskih politikov. Zato marsikdo od 571 novinarjev danes ne bi več prispeval podpisa pod to peticijo, saj se zaveda, da je ime prispeval zaradi takratne vsesplošne atmosfere v uredništvih medijskih hiš. Če povem zlobno, se temu reče tudi čredni nagon. Opazimo ga lahko tudi dandanes.

Janez Janša je zato takrat, pet tednov pred začetkom predsedovanja, v parlament vložil predlog za glasovanje o zaupnici. Presenečenje je bilo popolno. A še preden se je opozicija dobro zavedla, kaj se dogaja, je bila v parlamentu gladko poražena z 51 glasovi za in s samo 33 glasovi proti. Nekateri tudi po tej gladki zmagi JJ v državnem zboru niso dojeli, kaj se je zgodilo, kar danes zveni prav komično. Gregor Golobič je rekel, da glasovanje o zaupnici »ni bil primeren isntrument«. Dnevnik Finance pa je v komentarju zapisal, da je nastopil čas za odhod JJ. Ker je danes levica intelektualno na bistveno nižji točki od leta 2007 si lahko samo predstavljamo, kakšne bi kvasili, če bi JJ ponovil manever.

Možno je, da bo JJ v prihodnjih dneh ali mesecih naredil prav to, saj bi si opozicija še bolj razbila že tako obtolčene zobe.

JJ odloča sam

Ne glede na vse, kar izrečejo še tako glasno politični in medijski krjavlji, bo o nadaljnji usodi vladi odločal Ivan Janez Janša. Tako kot se bo tudi o svojem morebitnem odhodu iz politike, ki si ga glasno želijo mnogoteri na vseh političnih spektrih, odločil samo - on sam.

Janševa vlada je podobna naši češnji, levica z vztrajanjem pri vsiljenem predsedniku parlamenta pa zadnjemu letošnjemu mrazu. Češnja bo zaradi mraza letos mogoče slabše obrodila. Nikakor pa ne bo umrla. V deželi je namreč pomlad.