Presveto Srce: bojkoti, prepovedi oglaševanja, milijon gledalcev

V ljubljanski Odiseji je premiero doživel francoski film Presveto Srce – Njegovemu kraljestvu ne bo konca, ki ga je v Slovenijo pripeljala Založba Emanuel. Čeprav je v Franciji sprva naletel na veliko nasprotovanja in celo prepovedi oglaševanja, je zdaj dosegel že skoraj milijon gledalcev. Po premieri v Ljubljani sledi še premiera v Mariboru 13. oktobra, na redni spored kinematografov pa bo uvrščen od 15. oktobra naprej.

Dokumentarno-igrani film zakoncev Sabrine in Stevena Gunnella združuje zgodovinske rekonstrukcije, dokumentarne prvine in osebna pričevanja. Izhaja iz dogodkov pred 350 leti v francoskem romarskem mestu Paray-le-Monial, kjer je sv. Marjeta Marija Alakok med letoma 1673 in 1675 prejela razodetja o Jezusovem Srcu, ki gori od ljubezni do človeštva.

Od zgodovinskega dogajanja film gradi most do današnjega časa ter pokaže, kako sporočilo o osebni, usmiljeni in brezpogojni Božji ljubezni še danes nagovarja ljudi po vsem svetu. S pričevanji ljudi različnih generacij in življenjskih okolij pokaže, kaj se zgodi, ko človek spozna, da je osebno sprejet in ljubljen.

Film Presveto Srce je v Franciji postal nepričakovan kinematografski fenomen. Čeprav je sprva doživel veliko nasprotovanja, si ga je po podatkih mednarodnega distributerja po Evropi ogledalo že skoraj milijon ljudi.

Sabrina Gunnell: Sporočilo ljubezni za današnji svet

Na premieri filma v Ljubljani je navzoče nagovorila Sabrina Gunnell, režiserka filma, ki ga je režirala s svojim možem Stevenom. Povedala je, da je to njun deveti dolg dokumentarni film in prvi, ki je prišel v francoske, kasneje pa tudi v tuje kinematografe. »Vsak film, ki ga narediva, je del naju, podaljšek naju samih. Vsak film, ki ga narediva, naju nekoliko bolj približa Bogu,« je dejala.

Povedala je, da preko intervjujev, ki jih snemata, srečujeta svetnike jutrišnjega dne. Ko sta slišala dve pričevanji, ki sta zajeti tudi v film Presveto Srce, sta se zavedela, »kako je Jezusovo srce prisotno v najinem življenju že od samega začetka«. »Film je za naju način, kako v skladu z Jezusovim sporočilom vračava ljubezen za ljubezen.«

To ni samo dokumentarni film, ampak izkušnja.

Potem ko sta začela razmišljati, da bi ustvarila film, ki je zdaj ugledal luč sveta, so ju številni spraševali, zakaj bi se vračala v »preteklost« in »kičasto pobožnost«, a sta kljub temu vztrajala. Povedala je, da sta ga z možem ustvarila tudi za ljudi, ki so od vere oddaljeni, in da gre za sporočilo ljubezni za današnji svet. »To ni samo dokumentarni film, ampak izkušnja,« je povedala režiserka, ki vabi, da si film ogledamo »z odprtim srcem«.

Primož Lisjak: Film prinaša upanje

Pogovarjali smo se s Primožem Lisjakom iz skupnosti Emanuel, ki je vodil projekt in bil odgovoren, da so v okviru Založbe Emanuel film Presveto Srce prevedli in pripeljali v slovenske kinematografe. »Ko je film v Franciji prišel v kinematografe, je doživel veliko nasprotovanje; bilo je veliko kontroverznosti, bojkotov, oglaševanja niso dovolili. Kljub temu si ga je v prvih tednih ogledalo 400.000 ljudi. Vedeli smo, da čeprav je film majhne produkcije in se ne more primerjati s hollywoodsko produkcijo, ima nekaj v sebi, da je pritegnil toliko ljudi v Franciji in drugih državah po svetu.«

Kot poudari, je skrivnost uspeha filma v tem, da ponuja duhovno potovanje, ki gledalce preseneti in pretrese. Uprizoritev doživetja redovnice Marjete Marije Alakok v filmu gledalce popelje v uresničitev te mistične izkušnje v sedanjem času. Za koga morda salto mortale, mnogim pa film odpre novo duhovno razsežnost.

Spomnil je na izjavo iz filma, ki ima zelo močno sporočilo: »Svet umira, ker ne ve, da je ljubljen.« Lisjak ob tem pravi, da filma ne prinašajo iz političnih razlogov, ampak ker oznanjajo Boga in skušajo z njim Slovencem prinašati upanje: »Verjamemo, da odgovor na težave sodobnega človeka niso le terapije ali sprememba političnega sistema, ampak je odgovor v tem, da ponovno odkrije Boga. Slovenija je izgubila svojo identiteto in se sekularizirala.«

Kot pravi, je osrednje sporočilo filma, »da Bog ljubi vsakega človeka in si želi stopiti z njim v odnos«. »Vse, kar moramo narediti, je, da mu damo priložnost. Ko to naredimo, lahko okusimo pravo veselje, srečo, mir v srcu in odkrijemo smisel našega življenja. Prepričani smo, da prav vsak izmed nas potrebuje spremembo srca in mišljenja.«

Prepričani smo, da prav vsak izmed nas potrebuje spremembo srca in mišljenja.

»Vedno znova me preseneča preprostost, da gre za dokumentarni film, ki ne želi igrati na čustva ljudi. Resnico podaja zelo preprosto,« pravi Lisjak, zato ga preseneča, da je film doživel tak uspeh. Omenil je kritike, ki pravijo, da umetniško ni dovolj dovršen. »Mislim, da smo Evropejci, ne samo kristjani, potrebovali ta film. Najboljši kritiki filma so gledalci, ki so navdušeni nad zgodbo, glasbo in duhovno izkušnjo,« je bil jasen.

»Film Presveto Srce me vsakokrat znova nagovori in navduši. Prepričan sem, da ga je treba videti večkrat, saj ima zelo bogato in močno sporočilo. Mnogi ga lahko doživljajo kot 'bojno napoved', a ni res. Evropa je globoko krščanska, kar potrjuje navdušen sprejem filma v Franciji in v Evropi,« je v pogovoru za Domovino sklenil Primož Lisjak.