Prejeli smo: Javno pismo Jožetu Možini kot odziv na intervju na Domovini

Uredništvo

Vir foto: youtube RTV SLO
POSLUŠAJ ČLANEK
Na uredništvo smo prejeli odziv na intervju z dr. Jožetom Možino na Domovini s strani nekdanjega generalnega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca. Odziv objavljamo v celoti:

"Javno pismo Joži Možini kot odziv na intervju Petra Meršeta: »Na RTV sta jih vedno strašno skrbela lik in delo Milana Kučana«

V intervjuju na domovina.je je Jože Možina navedel kar nekaj stvari, ki se nanašajo na obdobje, ko sem vodil RTV in ne držijo. Zaradi tega mu v nadaljevanju odgovarjam na njegove navedbe.

Ni res, kar ste navedli, da naj »na bi RTV sprejemali Tita Turnška«. Ker se mi zdi, da je iz konteksta razbrati, da se to nanaša na moje obdobje lahko mirno zagotovim, da je ta za čas mojega enostavno laž. Ker je uporabljena množina! Res je, da sem po vašem Intervjuju z dr. Jožetom Dežmanom na njihovo prošnjo sprejel delegacijo Združenj zveze borcev s Turnškom na čelu. Tedaj in samo tedaj! In ni res, da bi se pogovarjali o vaši oddaji, ker sta za pogovor potrebna dva. Res je, da je Turnšek govoril o njej in kako bomo ukrepali. Sam pa se o tem nisem hotel pogovarjati. Jasno sem povedal, da mi nihče ne bo govoril, kaj je prav in kaj ne, ter kako moram ukrepati. Ne vem, morda sem bil zaradi tega med »bad gay« na demonstracijah v Kopru. Potem, ga ni bilo več naokoli. Kot generalni direktor sem imel še nekaj obiskov raznih organizacij, vendar pri njih nisem bil nikoli sam. Kmalu za ZZB sem sprejel tudi delegacijo Zbora za republiko, ki jo je vodil dr. Cukjatija z njim pa sta bila še dr. Vasko Simoniti in Matevž Tomšič (če se ne motim preveriti ne morem, ker nimam več dostopa do svojega koledarja). Prišli so v ozračju, ko sem dobival ogromno odzivov, da ste dober novinar in bi bil kakršen koli postopek proti vam neupravičen. Če sem prav razumel, je to skrbelo tudi njih. Moram reči, da sem se tedaj kar malo hecno počutil, ker nisem imel najmanjšega namena ne ukinjati vaših Intervjujev, ne Pričevalcev ali kakorkoli posegati v vaše delo, še manj pa proti vam. Seveda pa oba veva, da je prišlo v omenjenem Intervjuju do zdrsa, kršenja osnovnih novinarskih pravil, ne samo na RTV Slovenija. Resni novinar ne bo nikoli dovolil, da v njegovi oddaji gost žali druge, če ti niso prisotni! Da to načeloma poznate, ste dokazali v intervjuju s Sebastijanom Jeretičem, ko ste slednjega korektno opozorili, da ne sme napadati vašo kolegico Carlovo. No, preprečili mu pa tega na žalost niste!

Veliko v vašem načinu razmišljanja povedo tudi vaše besede, da smo sprejemali Turnška »brez vaše vednosti«. Le za koga se pa imate, da bi morali generalni direktorji vas obveščati s kom se bodo pogovarjali in vas morda tudi ponižno vprašati, ali bi lahko opravili razgovor brez vaše navzočnosti? Mislim, da imate tu pomemben osebni problem. Za vas so tudi osnovna pravila novinarstva in javne RTV včasih le nepotrebno zlo. Zagotovo poznate zapisano v Poklicnih merilih in načelih novinarske etike v točki 5. 6.: »INTERVJU: (…) Ko sogovornik izrazi polemična stališča, jih je treba med pogovorom razjasniti. (…). Novinarji RTV Slovenija morajo delovati profesionalno: iskati odgovore, razmejiti razne dileme. Neprijazno nastopanje in vidna čustvena navezanost na eno stran v pogovoru ni znamenje profesionalnosti.(…)«. Če se ne motim, vam je tudi malo mar stališče Varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev, ki je po mojem odlično ugotovila, da »za obravnavo zgodovinskih nesoglasij o polpretekli zgodovini, o povojnih pobojih in spravi ni izbralo ustreznega žanra (intervju) in da oddaja Intervju že po zasnovi ni primerna za razčiščevanje strokovnih tem ali poglavij iz travmatične preteklosti.« Sam bi dodal le še to, da o nobenih polemičnih temah, ker so za to na TV Slovenija druge oddaje.

Neko posebno razmišljanje imate tudi pri grožnjah, kar je seveda legitimno. Laž pa je, da se nisem odzval na grožnjo vam, kot sem se ob napadu z avtom v Novi Gorici. Celo v istem odzivu ste se znašli 8. 8. 2018! Sam sicer mislim, da stopnja ogroženosti vas in snemalca ter novinarke nista čisto primerljiva. Detajlov ne poznam, vem pa, da je kamera za snemalca sveta in če je lahko z hitro reakcijo rešil samo sebe, kamere pa ne, potem verjamem, da je bil dejansko fizično ogrožen. Se o tem vendarle morda strinjava?

Seveda imate tudi drug pogled na to, kaj pravno pomenijo različne oblike groženj, kot ga ima tožilstvo. Ampak, če smo pravna država so stališča tožilstva pač dejstvo, ki ga je potrebno sprejeti in s tem živeti. Tako kot bo morala Erika Žnidaršič živeti s tem, da jo minister iz prve Demosove vlade opozarja, da se ji lahko zgodi, da se lahko, če bo še naprej kritična do članov vlade Janeza Janše, najde kdo, ki ji bo »porinil nož pod rebra«? Mislim, da se na to (še) niste odzvali.

Oba veva tudi, da zelo radi uporabljate besedo »cenzura«. Pri tem pa širite njen pomen daleč čez to, kar dejansko naj bi, po pojmovanju ljudi in zapisanem s slovarjih ter pojmovnikih, bila. Tudi vztrajno ponavljate vaš pogled glede cenzure vašega dokumentarca »Zamolčani – moč preživetja«, ki je ni bilo. Dejstva, ki jih navajajo vsi tedanji odgovorni, so enostavna: ker je (zaradi kompleksnosti materiji) niste uspeli »stlačiti« v 50 minut, bi predvajanje pomenila zamik Odmevov, kar je bilo tedaj in je še sedaj »nesprejemljivo«. Ko se je o tem premislilo, tudi pogovorilo v uredništvu, je bila že naslednji teden in v prvotno napovedanem terminu predvajanja točno takšna, kot je bila pripravljena z vaše strani. In Odmevi so se izjemoma začeli dobrih 10 minut kasneje. Ja, za vas je to »cenzura«, za druge uredniški premislek.

Kot običajno pa je v vsaki stvari nekaj dobrega. Sporočili ste mi tisto, kar sem vseskozi odkar sem se spopadal z raznimi napadi manjkalo. Vedel sem, da stokrat prikazanega napisa s seje Programskega sveta, niso zapisali ne držali novinarji RTV Slovenija, kar pa se jim vztrajno podtika! Tudi z najvišje ravni! Torej en konec plakata z napisom »SMRT JANŠIZMU« je po vaših navedbah držal Igor Bricelj, ki ni bil nikoli ne novinar, ne zaposlen na RTV Slovenija. Predpostavljam, da tudi tisti drugi, katerega ime izgleda tudi vi ne poznate, ne! Tako upam, da se bo končno končalo obtoževanje novinarjev in zaposlenih RTV s tisto profanirano sliko. Za to jasno sporočilo mislim, da so vam kolegi hvaležni. Zakaj tedaj predsednik Programskega sveta dr. Mitja Štular ni prekinil seje, mi pa še sedaj ni jasno.

Na koncu pa čisto enostavno vprašanje za vas: ali se vam je v času mojega mandata zgodilo kar koli, kar bi se lahko štelo za cenzuriranje ali šikaniranje? Se vam je vaš položaj, nagrajevanje kakor koli poslabšalo. Seveda sem bil včasih naknadno obveščen, da ste imeli včasih kakšen različni pogled z odgovorno urednico. Verjamem, da se oba zavedava, da uredniki imajo svojo vlogo in odgovornost. Ste sposobni dati jasni odgovor za ta zadnja 4. leta? Hvala v naprej.

Sicer pa vam želim veliko uspeha pri vašem delu ob spoštovanju osnovnih pravil dobrega novinarstva.

Igor Kadunc MBA"
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike