Po shodih v podporo enotni Španiji: predstavnik katalonske vlade ponuja dialog. Trije scenariji ob morebitni razglasitvi neodvisnosti

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Španci so se prebudili v teden politične negotovosti. Čeprav je predsednik regionalne vlade Carles Puigdemont za jutri napovedal razglasitev neodvisnosti, so množične demonstracije pokazale, da neenotnost glede odcepitve ne vlada le med Madridom in Barcelono, temveč tudi znotraj Katalonije.

A možnosti za dialog še vedno so, pravi zunanji minister katalonske separatistične vlade v Barceloni  Raul Romeva, ki opozaraja, da se bo vsa Španija in vsa Evropa soočala z gospodarsko škodo, če se za njegovo regijo ne najde rešitve. 

Ob spornem izzivu Katalonske regionalne vlade, da enostransko razglasi neodvisnost, je na stotine tisočev ljudi poplavilo ulice Barcelone in drugih katalonskih mest v presenetljivih prizadevanjih za špansko enotnost.

Ponavljali so: "Ne bodite prevarani, Katalonija je Španija" in pozvali regionalnega predsednika Carlesa Puigdemonta, naj gre v zapor zaradi nezakonitega referenduma prejšnji teden. Demonstratorji so zavzeli tudi strehe in balkone in po mestu razobesili španske zastave.

Barcelonska policija je dejala, da je bilo na ulicah 350.000 ljudi, medtem ko so organizatorji shoda Societat Civil Catalana našteli 930.000 ljudi. Shod je bil miren, do incidentov ni prišlo.

Puigdemont se je zavezal, da bo nadaljeval boj za neodvisnost. V torek naj bi se obrnil na regionalni parlament, in "poročal o trenutnih političnih razmerah". V dneh po referendumu 1. oktobra se je zdelo, da je zagon za odcepitev na njegovi strani. Protesti za neodvisnost so pritegnili veliko število ljudi, on pa je politično izkoristil nasilno zatiranje španske policije med glasovanjem na referendumu.

Sedaj pa se zdi, da se zopet vrača plima. Najboljše banke v Kataloniji so objavile, da bodo v primeru neodvisnosti svoje sedeže zaradi finančne negotovosti preselile v druge dela Španije. Druga podjetja naj bi predvidoma zapustila Katalonijo, da bi se v primeru odcepitve izognila izstopu iz EU in njenega skupnega trga.

Nedeljske masovne demonstracije za enotnost Kataloncev, pod geslom: »Naj se vrne zdrav razum!« so znova pritisnile na Puigdemonta. Shod je bil največji odraz prizadevanj za enotnost vse odkar je v uspešni severovzhodni regiji prišlo do porasta separatističnih čustev, kar je Španijo potisnilo na rob nacionalne krize.

Visok predstavnik katalonskih oblasti: vrata dialoga so odprta


Raul Romeva, v katalonski regionalni vladi zadolžen za zunanje zadeve, je danes pozval k dialogu s Španijo. Trdi, da so vrata za pogovore s španskim ministrskim predsednikom Marianom Rajoyem odprta, če se jih je pripravljen udeležiti.

"Za tango sta potrebna dva, potrebujemo drugo stran, da z nami sede za isto mizo," je dejal v nedeljo v Barceloni ter poudaril, da so katalonske regionalne oblasti vedno pripravljene na pogajanja.

Rajoy: Odcepitve ne bomo dopustili


Španski premier Mariano Rajoy pravi, da njegova vlada Kataloniji, ki predstavlja petino španskega gospodarstva, ne bo dovolila odcepitve. V intervjuju z njim, ki je bil v španskem časopisu El Pais objavljen včeraj, je Rajoy dejal, da bo v ta namen uporabil vse ukrepe, ki mu jih omogoča zakon, kar vključuje uporabo 155. člena španske ustave, ki centralni vladi omogoča, da prevzame nadzor nad upravljanjem regije »če regionalna vlada ne upošteva Ustave«. Kot pravi, gre za bitkov, v kateri so ogrožene evropske vrednote.

Shodi za dialog in mir, ki so v soboto potekali v Madridu, Barceloni in drugih mestih, so zahtevali, da se Rajoy in Puigdemont pogajata in najdeta rešitev za najhujšo politično krizo v Španiji v zadnjih štirih desetletjih. Mnogi Španci in Katalonci se zavedajo, da bi z odcepitvijo tako Španija kot Katalonija izgubili veliko.

V soboto sta zbrane nagovorila tudi Nobelove nagrade za literaturo Mario Vargas Llosa in nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Josep Borrell.

"Strast je lahko uničujoča in divja, če jo spodbudi fanatizem in rasizem," je dejal Llosa, ki je leta 1993 poleg originalnega perujskega prevzel tudi špansko državljanstvo. "Želimo, da Barcelona ponovno postane glavno mesto španske kulture".

Borrel je dodal: "Katalonija ni država, kot je Kosovo, kjer so bile pravice sistematično kršene."

Katalonski separatistični tabor se je v zadnjih letih okrepil, predvsem po nedavni gospodarski krizi v Španiji in z zavračanjem poskusov povečanja samoupravljanja regije s strani državnih oblasti, ki so Kataloniji večkrat zavrnile podelitev dovoljenja za izvedbo referenduma.

Morebitna Katalonska neodvisnost pa postavlja še množico drugih vprašanj brez odgovora. Odcepitev bi k oživitvi separatističnih gibanj lahko spodbudila druge evropske regije, ki so si že kdaj želele avtonomijo, postavlja se vprašanje članstva v EU; Katalonija bi namreč zanj morala prepričati vse članice Unije, vključno s Španijo, delitev pa bi pomenila, da Španija v evropski proračun lahko prispeva manj. Katalonija pa bi se srečala tudi s številnimi trgovinskimi in političnimi izzivi, na katere deluje nepripravljena.

Trije načini reakcije Španske vlade, če Katalonija razglasi neodvisnost:

  1. Uveljavitev 155. člena Ustave. Člen, ki do sedaj ni bil uporabljen še nikoli, bi državni vladi omogočil vzpostaviti nadzor nad regijo, tudi s pomočjo vojske. Celoten katalonski parlament bi bil nato razpuščen, razpisane pa nove volitve - na katerih bi Katalonci lahko tudi zopet izvolili separatiste.

  2. Izredno stanje. Po tem scenariju, bi vojska vpostavila neposredni nadzor nad regijo. Ta možnost je manj verjetna, predvsem po policijskem nasilju prejšnji teden, ki je bilo povod za množične demonstracije ljudi v torek.

  3. Pogajanja. S sprejemomo posredovanja tretje strani bi bili možno vzpostaviti nov odnos med Katalonijo in Španijo, z množnostjo ustavne spremembe. Puigdemont se je prejšnji teden obrnil na Evropsko komisijo, izvršilno vejo EU, za pomoč, in se zavzel za "mednarodno mediacijo". Vendar pa EU stoji za Rajoyem, situacijo pa ima zaenkrat še vedno za notranji konflikt. 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

sladica, jagode, rikota, krema
Jagode z medeno rikotino kremo
23. 6. 2024 ob 9:01