Pikalova ljubezen do državljanske vzgoje

O uvedbi državljanske vzgoje kot predmeta v srednjih šolah traja debata praktično že desetletja. V osnovnih šolah smo zadevo rešili z nekim predmetom, ki je v realnosti v veliki meri prepuščen učiteljevi zagnanosti in lastnim vrednotam. Tekom poletja pa je po mizi udaril Pikalo in napovedal, da je vrag vzel šalo ter bomo končno prišli do predmeta državljanske vzgoje v srednjih šolah.

V svoji najavi je dejal, da v srednjih šolah načrtujejo uvedbo predmeta o državljanski vzgoji, katerega cilj bo "opolnomočenje državljanov, da bo vsak do polnoletnosti posedoval osnovna in praktična znanja za udeleževanje v javnih zadevah". Pikala povezuje s predmetom državljanske vzgoje, poleg ministrovanja, tudi velika afera izpred nekaj let, ko so bili s takratnim kolegom iz SD-ja Igorjem Lukšičem domnevno vpleteni v zanimiv ter finančno težak projekt analiz in strokovnih člankov o državljanski vzgoji.

Nepravilnosti naj bi se dogajale pri razpisu, ki je bil objavljen že 4. decembra 2009. Celotna afera pa je izbruhnila leta 2014. Lukšiču, ki je tedaj vodil šolsko ministrstvo, je ovadba očitala zlorabo uradnega položaja, saj naj bi Pikalu in ostalim omogočil pridobitev večje premoženjske koristi. Projekt se je na FDV izvajal pod okriljem Centra za kritično politologijo, ki ga je takrat vodil Andrej Lukšič, brat Igorja Lukšiča, pri projektu pa naj bi sodelovala tudi Marina Lukšič Hacin, sestrična Igorja Lukšiča. V celoti pa naj bi dveh letih porabili približno 1,4 milijona evrov za nekaj analiz ter več deset strokovnih člankov, na katere je takrat padel tudi sum, da so bili objavljeni zunaj razpisnih dejavnosti ter potem uporabljeni za opravičenje stroškov. Torej potencialno dvakrat plačani.

Poleg finančnih afer pa debato o državljanski vzgoji vedno spremlja tudi vroča politična debata. Že od leta 2012 lahko poslušamo Miha Kordiša, ki očita vsakomur desno do sredine, da želi skozi pojme iz državljanske vzgoje v javno izobraževanje spraviti »neke svoje ideološke konstrukte, kot so ideologija slovenstva in krščanske vrednote«. Ideologija slovenstva pa je izgleda vse, kar bi dišalo po narodnem ponosu, domovinski zavesti in odnosu do narodne zgodovine. Jasno, če se pa določenim politikom svet še vedno vrti okoli preživetega razrednega boja in nadzora na proizvodnimi sredstvi. Čeprav nas zgodovina uči, da gre ponavadi le za boj kako nagrebsti zase čim več ter nadzorovati državno ekonomija, ki ti to omogoča.

Verjetno, je da bomo  dobili predmet državljanske vzgoje, ki pa bo nosil samo to ime. Vzgojil pa bo državljana – človeka, ki bo dovolil, da ga država davčno odira, ker ga lahko.

So to ljudje, ki jim lahko zaupamo pripravo predmeta državljanska vzgoja?

Uvedba predmeta državljanske vzgoje s strani vlade, v kateri je Levica in s strani ministra, ki zagovarja načrtno in sistematično kršitev ustavne ureditve Republike Slovenije pa je malo verjetna ter hudo ironična.

Kako naj v učnem gradivu za ta predmet piše, da je potrebno spoštovati ustavo in Ustavno sodišče, če tega ne dela niti šolski minister? Edino, če si predstavljajo dodati zraven teh informacij še en oklepaj, v katerem bodo naštete izjeme. To bi bilo zelo v stilu aktualne vlade ter Socialnih demokratov. Tako bo mogooče pisalo: »Spoštovati je potrebno ustavo. Tega pa so oproščeni vsi, ki zagovarjajo socialno demokracijo in demokratični socializem ter vsi, ki izražajo sovraštvo ter nestrpnost do kristjanov v tej državi.«

Najhuje pa je, da niti ni potrebno, da to piše. Tega smo kot narod že navajeni in tako bodo posredno učili tudi kak učitelj oziroma ga bo k temu mogoče celo spodbujal nastajajoči učni načrt.

Tako je verjetno, da bomo celo dobili predmet državljanske vzgoje, ki pa bo nosil samo to ime. Vzgojil pa bo državljana – človeka, ki bo dovolil, da ga država davčno odira, ker ga lahko; da je na koncu edina varna zaposlitev nekje globoko v javni upravi ter da se s politiko nima smisla ukvarjati, ker so vsi isti.

Ne bo pa ta državljanska vzgoja vzgojila Slovenca – človeka, ki se zaveda, da smo se za svojo državo borili celo tisočletje; ki ne bo razumel, da je naš jezik in naša kultura zaklad vreden vse pozornosti in varovanja ter ki ne ne bo naučen, da je kot Slovenec poklican, da uresniči svoje talente in da soustvarja to družbo in državo, da bo boljša za vse.

Morda pa bodo dijaki na koncu vse to slišali in spoznali. Ampak ne zaradi rdečega ministra ter uradnega šolskega sistema. Ampak zaradi zavednih, požrtvovalnih ter srčnih učiteljev ter učiteljic, ki vzgajajo naslednjo generacijo kritičnih Slovencev. Kot so to počeli že stoletja, v večji ali manjši meri, ne glede na sistem.