Pa toliko je obetala: (skorajšnji) konec "železne lady s človeškim obrazom"

Vir foto: Twitter, zajem slike
Neučakani poslanci DeSUSa so dolgo in vročo jesen pomaknili globoko v poletje, celo pred Marijino vnebovzetje.

Ali bo njihov ultimat lastni predsednici slovenskemu političnemu prostoru vzel tudi nedavno izbrano rešiteljico upokojenske stranke, Aleksandro, bo razčiščeno kmalu. A roko na srce, možnosti za njeno politično preživetje, vsaj na mestu predsednice DeSUSa, so minimalne.

Pet poslancev te stranke se je namreč odločilo za "all in" taktiko, ki ne dopušča umika. V agresivni javni potezi proti predsednici lastne stranke, kakršne v slovenski politiki ne pomnimo, so zastavili svojo avtoriteto in politično moč, ki izvira iz njihovih glasov v državnem zboru, za to, da Pivčevo po le šestih mesecih odstranijo z vrha DeSUSa. Čeprav Ptujčanko podpira vodstvo stranke, je jasno, kdo je močnejši, in zato se bo Pivčeva s čela DeSUSa slej kot prej morala predčasno posloviti. Vse drugo pa je stvar pogajanj o pogojih njenega umika.

Podcast Čakševega komentarja je na voljo na dnu prispevka


Poslanci in minister Gantar so takšno pozicijo zavzeli iz pragmatične presoje, da bodo sami in stranka lažje politično preživeli brez nje kot z njo na mestu predsednice. Isti pragmatizem je pred pol leta botroval, da so se večinsko tako nepričakovano "za sodelovanje zahvalili" do tedaj nezamenljivemu predsedniku Karlu Erjavcu.

A tokratna presoja je močno pod vtisom nekaj tednov trajajoče medijske hajke proti njihovi predsednici, in je (tudi) zato skoraj zagotovo napačna.

DeSUS pred izbiro med slabim in slabšim


Stranka se je namreč, večinoma po krivdi njenih članov, znašla v izjemno težki situaciji, v kateri je njena prihodnost silno negotova. Potem ko se je prejšnji predsednik na čelu stranke izpel in je Desus v anketah zdrsnil na rob parlamentarnega praga, se je pod novo predsednico, ki je prinesla svežino novega, simpatičnega političnega obraza, javnomnenjsko pobral. Afera Sript poslancev in osrednjih medijev v Šarčevih časih ni niti približno zmotila, po zamenjavi muhastega Erjavca se je vse zdelo idilično.

Nato je Šarec sestopil z oblasti in volivci Desusu niso zamerili niti vstopa v desnosredinsko vlado, saj so izpogajali veliko koristnega za upokojence. Predsednica in posledično stranka sta podporo začela izgubljati šele zadnje tedne, ko se je Pivčeva znašla pod valjarjem osrednjih medijev, ker je kot ministrica dvakrat prespala na stroške nekoga drugega. Zdaj je stranka javnomnenjsko ranjena, navzven sprta in oslabljena, ter soočena s samimi črnimi scenariji.
Desus se je znašel v situaciji, kjer jim nobena od razpoložljivih poti ne garantira političnega preživetja. Še najmanj pa tista, ki jih v stanju, v kakršnem so, izpostavlja tveganju predčasnih volitev.

Znašli so se v situaciji, kjer jim nobena od razpoložljivih poti ne garantira političnega preživetja. Še najmanj pa nedvomno tista, ki jih v stanju, v kakršnem so, izpostavlja tveganju predčasnih volitev. Še najbolj oprijemljiva od slabih možnosti se zdi, da, s Pivčevo ali brez nje, nadaljujejo delo v Janševi vladi, uresničijo vsebinske cilje, ki so na dosegu roke in s temi, ko bo čas, stopijo pred volivce. Spomnimo, v preteklosti so kot člani desnosredinske koalicije to že storili in se jim je na volitvah obrestovalo.

Janša jo podpira - kot ministrico svoje koalicije


Pri tem Pivčevi nekateri očitajo, da se je zatekla pod okrilje Janeza Janše, ki ji vseskozi izkazuje podporo. A slednjo je treba razumeti v kontekstu odnosa med predsednikom vlade in njegovo ministrico. Janša ji torej podporo daje kot njen šef in sodelavec, kar je, kot smo videli že v kakšnem drugem primeru, način delovanja te vlade - javno drug drugega podpirajo, morebitne spore pa rešujejo znotraj koalicije, za tesno zaprtimi vrati. Kar je še ena razlika med Janševo in Šarčevo koalicijo.

Nedvomno pa Janševa podpora ministrici Pivčevi ne pomeni, da se premier opredeljuje za eno ali drugo stran v notranjem sporu upokojenske stranke. Janša je za kaj takega preveč izkušen, prav tako pa v Pivčevo ni zaljubljen, da bi zaradi nje ignoriral razplet v njeni stranki ali zanjo celo tvegal delovanje koalicije. Janša bo pustil, da svoje notranje razprtije rešijo, kakorkoli jih pač bodo, nato pa se bo pogovarjal s preživelimi.

Med njimi bo nedvomno o(b)stal vodja poslancev Jurša in kot vidimo, sta z Janšo že našla skupen jezik. Jurša v zagotovilu premierju, da se ukvarjajo s predsednico stranke in ne z ministrico ali koalicijo. Janša pa s stališčem, da mora DeSUS zadevo rešiti brez vpliva drugih, kar med drugim lahko razumemo tudi kot zagotovilo, da ne bo njegovega vmešavanja (če ne bo vmešavanja drugih "zunanjih deležnikov").

Njun pogovor nakazuje tudi realno možnost kompromisa znotraj trikotnika poslanska skupina - vodstvo stranke - predsednik vlade - da Pivčeva sicer odide kot predsednica DeSUSa, a ostane ministrica za kmetijstvo. A v tem primeru jo nedvomno čaka interpelacija, spisana s strani leve opozicije.



Kakorkoli že, situacija okoli Aleksandre Pivec je po svoje paradoksalna. Kot vemo, je bila ona med vsemi, ki so se zdaj našli v javnem sporu, še najmanj naklonjena vstopu stranke v Janševo vlado. To odločitev so, s svojo politično težo, preko stranke uveljavili predvsem njeni poslanci. Zdaj pa je Pivčeva tista, ki za to doživlja medijski pogrom.

Slednje je nedvomno vir njenega kljubovanja poslanski peterici, saj se najbrž čuti, da je bila v celotni situaciji izigrana in na koncu žrtvovana v prid interesov tistih, ki so jo v ta mlin potisnili. Če je tako, je občutki ne varajo. In kot iz slovenske politike že vemo, ženske v njej ponižanj in krivic ne odpustijo zlahka.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike