Opravičevanje spolnega nasilja nad ženskami: dragi levičarski kolegi, kje so meje tega sprenevedanja?!

Kar se zadnje čase dogaja v Sloveniji, se zdi kot narobe svet. Tako v primeru burk, kot ob spolnem nadlegovanju žensk v Kölnu so se v bran enakopravnosti in dostojanstva nežnejšega spola postavili predvsem konservativci, katerim sicer očitajo, da ženske najraje vidijo za štedilnikom.

Progresivni levičarski misleci so se v obeh primerih zavzeli sila kontroverzno, zanje tudi kontradiktorno stališče. Po njihovo naj burke postanejo del Zahodne kulture, pri spolnih napadih migrantov na evropske ženske pa so se spustili celo v bolj ali manj odkrito opravičevanje tovrstnega seksističnega nasilja.

Pri tem je najbrž šel najdlje kolumnist nacionalnega medija Marko Radmilovič, ki je množičen migrantski pohod nad žensko spolno nedotakljivost primerjal z gostilniško sceno, v kateri pijanček natakarico prime za tazadnjo.

Takole se med drugim sprašuje: »V čem se Afričan ali Azijec, ki v skupini pred železniško postajo napade neznano žensko, razlikuje od zakonskega partnerja, ki napade žensko v zavetju doma?«

Mar je ob tem, ko več kot tisoč pijanih moških na javnem mestu nasilno in brezsramno otipava nemočna dekleta, opravičevanje slabega s slabim res vredno poslanstva novinarja v resnem mediju?

Odgovor je popolnoma jasen, a problem je v vprašanju samem. Mar je ob tem, ko več kot tisoč pijanih moških na javnem mestu nasilno in brezsramno otipava nemočna dekleta, opravičevanje slabega s slabim res vredno poslanstva novinarja v resnem mediju?

Predstavljajte si, da bi po kölnski silvestrski noči komentator nemške ARD razglabljal o liberalnih Nemkah, ki s konfekcijskim jesensko-zimskim seksapilom izzivajo strast alkohola nevajenih prosilcev za azil. Bi tak človek sploh še obdržal službo?!?

Od tu do logike tipičnega izgovora posiljevalcev, češ, saj se je sama ponujala, sta namreč zgolj še kolumna ali dve.

Jasno, saj gre za "begunce"

Tovrstnih primerov tihega opravičevanja, morda v nekoliko milejši verziji, je bilo minule dni v medijih kar nekaj. In čeprav je takšno ideološko zaslepljenost zdravorazumsko težko razumeti, je njen izvor bolj ali manj znan.

Saj ne, da se protagonisti takšnih mnenj globoko v sebi ne zavedajo, kaj je v resnici prav in kaj narobe. Ampak enostavno ne morejo prek sebe, da bi javno, deklarirano priznali: res je, zaj***** smo, ko smo migrantsko vprašanje zreducirali le na humanitarno podstat ter namerno zamolčali varnostni vidik te problematike.

Kaj zamolčali, te dileme in pomisleke so kot stekli psi izgnali iz zanje sprejemljivega javnega diskurza ter jih ožigosali za neprimerne, celo ksenofobne.

S tem so, kot smo ugotovili že pred časom, svoji verodostojnosti naredili medvedjo uslugo. Ljudje jim več ne verjamejo ničesar, niti tistega, kar imajo tu in tam pametnega za povedati.

Tako lahko Radmilovič in somišljeniki pišejo kar hočejo, a prepričati ne morejo več nikogar, razen že prepričanih, nauku najbolj zvestih vernikov.

S trmastim vztrajanjem pri svojem so levičarji prav resničnim beguncem med prišleki storili največ škode. Če so res vsi isti in moramo sprejeti vse, potem so tudi vsi nadlegovalci, posiljevalci in nasilneži, so sklepi skrajne desnice.

Škodijo sebi in drugim

Nikakor se ne veselim tega, da ljudje po novem Facebooku zaupajo bolj kot osrednjim medijem in skoraj zagotovo nisem edini, ki v tem vidi problem. Dvomim pa, ali se glavni medijski protagonisti sploh zavedajo, da se težava začne in končna pri njih samih.

Tovrstno zavedanje bi namreč naredilo konec njihovemu sprenevedanju. Potem bi tudi v osrednjih medijih lahko prebrali, da burka kot simbol ženske podrejenosti ni v duhu zahodnih vrednot in da je spolno nasilje neopravičljiv zločin, četudi ga zagrešijo njim tako ljubi "begunci". Svojim ženskam pa bi s tem sporočili, da jim je njihovo dostojanstvo pomembnejše od vsega drugega.

A s trmastim vztrajanjem pri svojem so prav resničnim beguncem med prišleki storili največ škode. Če so res vsi isti in moramo sprejeti vse, potem so tudi vsi nadlegovalci, posiljevalci in nasilneži, so sklepi skrajne desnice.

Za njen vzpon si s spuščanjem medijske megle zasluge lahko pripišejo tudi levičarski aktivisti sami.