Odmev tedna: Razpad sistema

Lep
pozdrav
spoštovanemu gospodu - Mefistu.
Sem mislil, da je tu - nebodigatreba "rrrr" že med - bivšimi".
Razmere v PUTIN- DVOJNIKI RF - SO ZDAJ TAKO SLABE,
DA NITI "NEZNOSNI OČUDOVALEČ" VOJAŠKO ZLOČINSKE Rusije - zločinske tudi do Rusov,
ki jih je že kar cca 500.000 mrtvih "po zaslugi domnevnih
Putin klonov".
Kako
je z "razpadom sistema" v Sloveniji težko kaj rečem:
meni zdravniki korekt pomagajo,
kadar se obrnem nanje.
Golob, SD, ne-levica ... NE-POLITIKOV pa?
Se ne zmenim zanje, ker jih nisem in jih nikoli ne bom volil.
L.r.
Janez Kepic-Kern, ex redu slovenski knjižničar, LJ.

V Sloveniji se prav vtem trenutku potrjuje stara politična resnica: vlada, ki se vojskuje z lastnimi državljani, ne more biti uspešna. In golobja vlada je najslabša vlada po letu 1990, drznem si reči, da je bila celo večina socialističnih pred letom 1990 boljša od nje. Zagotovo slabša je bila le prva, Kidričeva, ki se je v glavnem ukvarjala le s pobijanjem političnih nasprotnikov.
V razmerah, kakršne je ustvaril trenutni levi režim, gre le še za to, kdo bo nadvladal in nadmudril koga. To pa seveda ni razvojna naravnanost. Edina odprta dilema je, ali bo narod to spoznal in levake poslal na smetišče zgodovine ali se bo sam s svojo državo znašel tam.

Javni sektor, torej ves državni in paradržavni aparat bo potrebno na nek način počistiti, zmanjšati število zaposlenih, predvsem pa s pametnim plačnim sistemom iztisniti tiste mnogoštevilne uslužbence, ki praktično nič ne delajo in celo ovirajo delo tistih, ki dejansko delajo in jih državljani tudi potrebujemo in to velja tudi za zdravstvo. Mene ne moti, če posamezniki v javnem sektorju, predvsem pa vrhunski in produktivni zdravniki prejemajo magari 20.000 € visoke bruto plače, saj je še višjo plačo z nagradami prejemal popolnoma nesposobni plenilec Golob, moti pa me, da nekdo ki slabo ali nič ne dela prejema 2.000 € plače. Moti me, da sodniki prejemajo takšne plače, kot jih že sedaj, saj večina sodnikov ni preskočila v demokracijo in tudi sojenje se v mnigih primerih izvaja še vedno po naročilu menda neobstoječe komunistične partije. Tudi Štrukljev SVIZ je ostalina SFRJ, čeprav je delo v šolah še slabše kot v bivši jugi, saj učitelji za sorazmerno visoke plače bolj širijo levičarsko propagando, kot pa učijo uporabno znanje in to se nadaljuje na fakultetah, ki proizvajajo družbenopolitične delavce, ne pa diplomante, ki bodo ustvarjali novo vrednost za državo. Tudi FIDES se tako kot skrajnolevičarska vlada niti slučajno ne bori za dobrobit pacientov, ampak za nekakšno posredno oblast nad ZZZS, ki jo imajo sedaj zaenkrat v oblasti še vedno komunisti, in da bi obdržali to oblasti, na debelo financirajo dobavitelje medicinske opreme, ki si gradijo vile doma in po svetu, ki vlagajo denar na borzi, ki gradijo privatne klinike itd. Levičarji se že od "pradavnine" menda borijo za delavce, v resnici pa so krivi za 2. SV in milijonske žrtve, ki so jih "pridelali" levi fašisti, nacionalsocialisti in komunisti. Skrajni levi fašisti sedaj v navidezni demokraciji potrebujejo le glasove zavedenih "delavcev" na volitvah, v prejšnjem stoletju so pa te iste delavce in seveda uporne kmete razglasili za notranje sovražnike in jih likvidirali. Skrajni levičarji razaličnih barvnih odtenkov so nam s pomočjo velekapitala uničili tudi mir in demokracijo v Evropi , ki je nastala po 2. SV, saj je prav mir in demokratična pravna ureditev smrtni sovražnik levih plenilcev in parazitov, ki se zavzemajo za kvazi zeleno agendo, mnogospolnost in menda zelo koristne migrante iz držav, v katerih še vedno večina živi v nekakšni mešanici plastike in kamene dobe.

Preveč enostavno bi bilo, če bi bil glavni problem slovenskega zdravstva, ki tone že desetletja, neuresničene obljube nekdanjega ministra Bešič Loredana. Kaj sploh terjajo zdravniki? Več denarja, to je glavna zahteva. Prof. Bogomir Kovač ocenjujeje spor med vlado in zdravniki takole:

""Brezkompromisne zahteve zdravniškega ceha po višjih plačah in boljših delovnih razmerah so trčile v notorično nespretnost in nesposobnost vlade glede plačne in zdravstvene reforme. Vlada je obljubljala nekaj, česar ni (z)mogla uresničiti, Fides pa zahteva privilegije, ki jih ne more dobiti. V tem teatru absurdov sta obe strani brezkompromisno prepričani o svojem prav. Zmaga Fidesa je poraz vlade, oboje ne prinaša nobenih sistemskih rešitev, pomeni pa zanesljivo pot do predčasnih volitev. /.../

Fides ima vseskozi pred seboj dva cehovska cilja. Zahteva višje plače zdravnikov za manj dela in večjo svobodo pri zaposlovanju v zasebnem sektorju. Ne zanima ga globlja sprememba zdravstvenega sistema, ker mu njegova sedanja struktura najbolj ustreza. Ne zahteva jasnejših kriterijev merjenja učinkov dela in načinov nagrajevanja, ker mu sedanji položaj nadurnega dela in različnih zaposlitev prinaša največ. Vlada je na drugi strani v tem stavkovnem duelu krona politične nesposobnosti. Na eni strani se je lani Fidesu zavezala glede sprememb zdravniških plač do začetka leta 2024, hkrati pa je drugim sindikatom obljubila, da ne bo dviga plač pred jesenjo 2024.

Zato zdaj tehta med škodo zdravniške (tudi sodniške) stavke in posledicami splošnega stavkovnega vala. Toda ali je vlada sploh sposobna postaviti nov večstebrni plačni sistem, financirati nove plače in zagotoviti z reformami učinkovitejši javni servis? To je ključna trilema te vlade, ki je ne zna in ne zmore rešiti. Zato uporablja nojevsko taktiko, kupovanje časa, kjer izgublja zadnje zaupanje deležnikov in legitimnost volivcev. Politični šah mat, žal."

Ocenjevanje problema razpadajočega zdravstva zgolj skozi ideološka očala je del problema, ne del rešitve.