Novinarke TV Slovenija skrbi "teror trde roke" oblasti, ki se očitno "boji lastnih ljudi"

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
V obdobju po tem, ko se je še sveži predsednik vlade Janez Janša enkrat ali dvakrat na Twitterju obregnil ob poročanje TV Slovenija in so novinarji to temo internacionalizirali kot pritisk nove oblasti na medije, se je odprla tudi razprava, koliko je nacionalna RTV dejansko neodvisna, oziroma koliko njeni novinarji (ne)pristransko poročajo o družbeno-političnem dogajanju.

V javnih razpravah se denimo pogosto kot "desne" novinarje RTV izpostavlja Jožeta Možino, Igorja Pirkoviča, Jadranko Rebernik in občasno tudi Rosvito Pesek, vsi drugi pa naj bi delovali neodvisno in nepristransko. 

A vsaj dvom v to vzbujajo objave nekaterih novinark, zaposlenih v informativnem programu TV Slovenija, na njihovih javnih profilih družabnih omrežij.

V zadnjem obdobju se je denimo ob vojaškem nakupu zaščitne opreme za nadzor množic in nemirov Jelena Aščić zaskrbljeno spraševala, kdo se boji lastnih ljudi. Eugenija Carl se je ob tvitu "ministra za grožnje, ustrahovanje in nadzor," kot je poimenovala Aleša Hojsa, spraševala, če nas čaka teror trde roke. Na javnem Facebook profilu Mojce Pašek Šetinc, ki sicer poroča o spornih nabavah zaščitne opreme, pa lahko vidimo celo deljeno sporočilo, ki poziva na protivladne proteste. Paškova sicer trdi, da je bil njen profil zlorabljen.

Mojca Pašek Šetinc je novinarka RTV Slovenija, na katero z desne večkrat letijo očitki o pristranskem, politično angažiranem poročanju, predvsem v škodo stranke SDS. Trenutno se Paškova ukvarja z afero "maske", ki jo je razkrila oddaja Tarča, ter o tem pripravlja prispevke za Odmeve.

Hkrati pa ima na svojem javnem Facebook profilu, dostopnem vsem uporabnikom tega družabnega omrežja, objavljeno, oziroma deljeno sporočilo, po katerem bi se dalo sklepati, da odobrava ali celo poziva k protestom proti vladi, in to v času, ko je javno združevanje iz zdravstvenih razlogov prepovedano.

25. aprila ob 17:40 uri je bil tako na njenem profilu deljen spodnji zapis avtorja Martela Antonija Santinnija:

Na vprašanje portala Siol.net o tem pa je dejala: "Prvič vidim tale zapis. Nisem avtorica tega zapisa. Očitno gre za še eno zlorabo mojega zasebnega in ne službenega profila na Facebooku. Vse očitno z namenom, da se me diskreditira. Zlorabo bom nemudoma prijavila policiji."

Pri tem držijo njene besede, da ni avtorica zapisa, saj je ta na njenem profilu "samo" deljen. Čudi pa njena trditev, da zapis vidi prvič, saj je ta (v času objave tega članka) še vedno javno objavljen na časovnici njenega odprtega Facebook profila. Namigovanje, da gre za zlorabo, bi se lahko razumelo tudi na način, da Paškova sumi na vdor v njen profil, kjer bi zapis nekdo delil brez njene vednosti.

Tako je sklepati tudi po njeni današnji objavi, zakaj se s Facebooka začasno umika:

Sta pa pod novinarkinim imenom objavljena tudi komentar ali dva pod nekaterimi Facebook objavami, ki pozivajo h kolesarskim protestom:


Eugenija Carl odsvetuje gledanje nekaterih oddaj na televiziji, kjer je zaposlena


Nad kolesarskim protestom, predvsem nad ploskanjem pred javno hišo, je navdušenje na svojem javnem Facebook profilu izražala še ena novinarka TV Slovenija, Euganija Carl.

Precej ostra je do ravnanja posameznih ministrov. Najbolj do notranjega Aleša Hojsa, ki je zanjo "minister za grožnje, ustrahovanje in nadzor". V zapisu iz 27. aprila se sprašuje, če sledijo gumijevke, hišne preiskave, vklenjeni in pridržani udeleženci shodov ter če nas čaka teror trde roke.

Omenja tudi ministrov velikonočni obisk vikenda, kamor je ob službenem obisku na Kolpi mimogrede skočil po rekvizit za invalidno osebo.

Je pa, sklepajoč po razpravi na Facebooku, Eugenijo Carl zmotil tudi odmeven intervju Jožeta Možine z dr. Žigo Turkom. Razpravljavcu je svetovala, naj "se ima rad in ne gleda takih oddaj" ter kasneje dodala, da bodo nekateri "vedno imeli svojo, v celofan pluralnosti zavito agendo."


Jeleno Aščić skrbijo potencialna dejanja Slovenske vojske


Na javno naročilo Slovenske vojske, s katerim nakupujejo 600 kosov čelad, gumijevk, ščitov ter gasilnih aparatov, pa se je z veliko skrbjo za slovenske državljane odzvala še ena novinarka TV Slovenija, Jelena Aščić.

Kljub temu, da so iz Slovenske vojske pojasnili, da gre za opremo za kontingent, ki deluje na Kosovem, slednje Aščićeve v poštene namene naročila ni prepričalo:


Bo torej Slovenska vojska mlatila po svojih ljudeh?


Tehtno argumentacijo, zakaj se pri omenjenem naročilu iz muhe dela slona, pa je v dobro argumentiranem zapisu na svojem blogu objavila Maruša Alice Rems.

Avtorica sicer priznava, da je tajming nabave nesrečen, ampak opozarja, da javno naročanje v Sloveniji deluje sila počasi. "Vse to nam daje vedeti, da se je potreba po opremi pojavila mnogo mnogo prej kot pa na večer Tarče," piše.


Glede količine je sicer res, da je v misiji Kforja na Kosovu "le" 248 pripadnikov Slovenske vojske, naročenih kompletov pa je 600. A avtorica opozarja na rotacije ter urjenje tistih, ki na odhod na misijo čakajo doma, kar pomeni 496 potrebnih kompletov. Nekaj pa jih je najbrž potrebno tudi za rezervo.

V nadaljevanju citira naloge vojske iz Zakona o obrambi, iz katerih jasno izhaja, da jo je znotraj notranjega delovanja dovoljeno uporabljati zgolj za pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ter usposabljanje. "Med drugim 43. člen določa, da “[n]ihče ne sme izdati, niti ni dolžan in ne sme izvršiti povelja, če je očitno, da bi s tem storil kaznivo dejanje ali kršil določbe mednarodnega vojnega prava”."


Šele 37.a člen daje vojakom pooblastila, kot jih imajo tudi policisti, in bi se lahko v državi za varovanje državne meje izvajala za nadzor množic in nemirov (opozarjanje, napotovanje, začasno omejevanje gibanja oseb, sodelovanje pri obvladovanju skupin in množic). Zato bi s tem členom zelo težko upravičili tovrstno delovanje vojske na Trgu republike sredi Ljubljane, opozarja avtorica.

Nato obravnava še možnost, da bi Janša delal mimo zakona. "Ne vem, možno. Ampak če bo, potem je pa res vseeno, da se ukvarjamo s 37.a členom in javnimi naročili ter vsem ostalim. Če je vaša predpostavka, da bo delal v neskladju z veljavno zakonodajo, potem je debata odveč, ker to pomeni “free for all” in ga tudi z ogorčenimi posti na Facebooku ne bomo ustavili," meni.

Na svojega zapisa, do katerega lahko dostopate spodaj, izpostavlja še, da so tudi vojaki ljudje, naši kolegi, prijatelji, sorodniki ... ki imajo srce in so sposobni misliti s svojo glavo.  "Vi se najbrž ne bi kar naenkrat obrnili proti svojim sodržavljanom. Zakaj mislite, da bi se oni," zaključuje svoje pisanje.

https://www.facebook.com/notes/maru%C5%A1a-alice-rems/outrage-v-dolini-%C5%A1entflorjanski/10158401065713185/



KOMENTAR: Uredništvo
Novinarke imajo pravico izražati svoje mnenje, državljani pa, da dvomijo v njihovo nepristranskost
Ne glede na to, kaj si o tem mislijo navedene novinarke, živimo v svobodni državi in zato imajo seveda vso pravico, da javno, na družabnih omrežjih ali drugače, izražajo svoja mnenja, poglede, razmišljanja o situaciji v državi. A ker so hkrati tudi novinarke slovenske nacionalne radiotelevizije, ki naj bi delovala politično in ideološko nepristransko in iz tega črpala tudi svojo verodostojnost, je logično, da tovrstne objave pri državljanih vzbujajo dvom v njihovo nepristranskost. Še posebej kadar pri svojem novinarskem delu obravnavajo politike ali druge osebnosti, o katerih sicer javno izražajo tako negativna mnenja. Ta trenutek je še posebej občutljiv primer Mojce Pašek Šetinc, ki na dnevni ravni poroča o zelo pomembni aferi glede naročanja zaščitne opreme. Prav zato je treba razčistiti, ali so objave na njenem profilu, ki neposredno pozivajo k protestom, deljene z njene strani, ali pa je dejansko prišlo do zlorabe njenega profila in jih je pod njenim imenom delil nekdo drug, kot namiguje sama. Kakorkoli, upravičeno ali ne, mnogi spremljevalci oddaj RTV Slovenija ob prispevkih omenjenih novinark dobivajo občutek, da njihova stališča vplivajo tudi na pristranskost njihovega dela, ko gre za obravnavo politikov ali drugih ljudi s političnega pola desno od sredine. Slednje ne bi bil takšen problem, če bi bil informativni program, ki v tem smislu velja za najbolj delikatnega, mnenjsko pluralen, oziroma ustrezno uravnotežen. Torej, da bi predvsem o notranji politiki v približno enaki meri poročali novinarji različnih nazorov in prepričanj. A ravno to na RTV zavračajo, češ da pri novinarskem delu ne gre iskati tovrstne "uravnoteženosti", temveč je kriterij le kvalitetno, neodvisno in nepristransko novinarsko delo. Ampak če je tako, morajo za to nepristranskost v nacionalnem mediju odgovorno in pravično poskrbeti tudi v praksi. Javni zapisi njihovih novinark na družabnih omrežjih, kakršne izpostavljamo zgoraj, k temu nedvomno ne prispevajo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Andreja Gregorič Berdajs: Problem RTV Slovenija je samozadostnost – po razmišljanju so ostali v osemdesetih
  • 12. 01. 2024
Odmev tedna: Pepelnati Ostržek
  • 22. 12. 2023
Andreja Gregorič Berdajs: Počutim se, kot bi dobila krila (2. del)
  • 13. 01. 2024

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja