Nevladniki bodo z državnim denarjem Slovence učili sprejemati begunce in migrante

Ob tem, da migrantom pomagajo doseči Slovenijo, bodo zdaj pripadniki nevladnih organizacij Slovence učili "strpnosti, spoštovanja in sprejemanja" do nezakonitih migrantov iz Bližnjega vzhoda in Afrike, ki pri nas iščejo svojo življenjsko priložnost.

V ta namen bo vlada med nevladnike razdelila 72 tisoč evrov. A naloga bo morda težja, kot se zdi. Najprej zato, ker velika večina prišlekov, ki pri nas zaprosi za azil, iz države nato pobegne naprej proti severu in zahodu. Ter tudi zaradi naraščajočega kriminala med tistmiki, ki ostajajo, o čemer pričajo statistični podatki policije.

Urad Vlada RS za komuniciranje je pred prazniki objavila javni razpis za sofinanciranje ozaveščevalnih in izobraževalnih projektov nevladnih organizacij v letu 2019. Razpis vreden 87.000€ je razdeljen v dva sklopa, največji del sredstev, 72.000€, pa bo država namenila sklopu "spoštovanje in sprejemanje različnih etničnih skupnosti, beguncev in migrantov."

V njem želi podpreti projekte nevladnih organizacij, "ki bodo namenjeni mladim in bodo prispevali k ustvarjanju in širjenju ozračja strpnosti ter k spoštovanju in sprejemanju pripadnikov različnih narodnosti in različnih etničnih skupin, beguncev in migrantov."

Projekti, ki jih vlada namerava podpreti, bodo predvsem promovirali odprto, vključujočo družbo in pomen spoštovanja človekovih pravic ter socialne solidarnosti; krepili zavedanje, da priseljenci (ne glede na njihov status v Sloveniji) s svojim znanjem in delom prispevajo k razvoju družbe ter opozarjali na pojavnost, oblike in negativne posledice sovražnega govora.

Država bo projekte sofinancirala največ v višini 80 %, projekti v sklopu migracij pa ne smejo preseči skupne vrednosti 11.250€. Čeprav bo država razdelila 72.000 € raznim nevladnim organizacijam pa na tak način ne bo zajezila novega vala migrantov. V preteklem letu se je število ilegalnih prehodov slovenske meje namreč močno povečalo.

Vedno več ilegalnih prehodov meje

Število ilegalnih prehodov meje se je v primerjavi z letom 2017 v 2018 dvignilo za 410 %. Mejo je v letu 2018 ilegalno prestopilo 8.786 ljudi. Tako ne čudi porast nasilja in strahu med Slovenci, ki jih za prihodnje leto najbolj skrbijo prav migracije.

Begunski val je vrhunec dosegel maja in se je nadaljeval v poletnih mesecih, novembra pa so na Policiji zasledil upad ilegalnih prestopov meje, ki je povezan z vremenskimi razmerami. V preteklem letu so na policiji zabeležili tudi porast sprejemanja oseb od tujih varnostnih organov. Največ so jih v Slovenijo vrnili iz Italije (348), vsega skupaj pa jih je Slovenija nazaj sprejela 580. Močno pa se je povečalo tudi število oseb, ki jih je Slovenija vrnila drugim državam. Teh je bilo kar 4.549, večino pa jih je Slovenija vrnila Hrvaški.

V letu 2018 je Bosno in Hercegovino prečkalo 22.000 migrantov, trenutno pa se jih v Bihaću in okoliških krajih nahaja 5.000. Za reševanje krize je Evropska unija od leta 2015 državam Zahodnega Balkana namenila že 31 milijonov €. 85% migrantov, ki se trenutno nahajajo v Bosni in Hercegovini je ekonomskih migrantov.

Župan Bihaća Suhret Fazlić je novembra v intervjuju za Euronews povedal, da majhno mesto, kot je Bihać, ne more sprejeti novih migrantov. Povedal je, da so ljudje zaradi lastne izkušnje begunstva, najprej bili pripravljeni pomagati migrantom, vse pa se je spremenilo, ko so postale množice migrantov neobvladljivo velike.

Poleg tega pa je postalo vedenje nekaterih migrantov zelo militantno, ljudje pa se bojijo večjih skupin mladih moških, ki se sprehajajo po mestu. Fazlić je prepričan, da bi morali migrante iz Bihaća premestiti, sprejeti pa bi jih morale ciljne države, kamor migranti želijo priti (Nemčija, Avstrija, Italija).

Med slovenskimi prosilci za azil 4,5 % oseb v zaporu ali hišnem priporu

Vlada se je odločila, da bo nevladnim organizacijam razdelila 72.000€, ki jih bodo porabile zato, da bodo mladim spregovorile o neškodljivosti migracij. Leta 2017 za azil v Sloveniji zaprosilo 1476 tujcev, lani pa, brez decembrskih podatkov, 2725, torej skoraj dvakrat več. Žensk je od tega le deset odstotkov. Da migracije s seboj prinašajo tudi nezaželene posledice, pa dokazuje policijska statistika, saj je po pisanju Reporterja 11 od 247 prosilcev za azil trenutno za zapahi.

V članku na Reporterju kolumnist Nenad Glücks piše tudi, da je informacije o tem, za kakšne kazniva dejanja gre pri teh prosilcih za azil, zelo težko pridobiti. Po njegovem mnenju gre za načrtno prikrivanje, da javnost tega ne bi izvedela. Razpis, ki bo mladim govoril o pozitivnih aspektih migracij, je le še eden od indicev, da ima vlada namen prikrivati realne posledice nenadzorovanih migracij.

Tega vam ni povedal nobeden režimski medij !
Danes okrog 12h policijska intervencija v migrantskem centru na Kotnikovi ulici. Prisel je tudi resilec. Nekaj so jih odpeljali v UKC. Hvala za profesionalnost mediji ! @24ur_com @RTV_Slovenija #stopIslam #stopInmigracion pic.twitter.com/dUX3sOnXIK

— GorskaKoza (@gorska_koza) 2 January 2019