Namesto dela prostega dne imajo v GZS predlog, kako pomagati prizadetim od poplav brez dodatnih stroškov za podjetja

Med ukrepi, ki jih je za odpravljanje posledic poplav sprejela Golobova vlada, je tudi uvedba dela prostega dne v ponedeljek, 14. 8., ki naj bi kot "dan solidarnosti" služil za prostovoljno delo in medsebojno pomoč pri odpravljanju posledic poplav.

Večino stroška dela prostega dne bo seveda nosilo gospodarstvo. In prav v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo, da so bila številna podjetja zaradi poplav neposredno in posredno prizadeta, vlada pa jim je zdaj naložila dodatno breme.

V GZS sicer pravijo, da razumejo dobronamernost predloga, vendar "hkrati bodo s tem podjetja, tudi taka, ki so utrpela škodo v poplavah, imela dodatne stroške. Podjetja, ki so bila manj oškodovana v poplavah in so končno zagnala proizvodnjo, bodo zaradi tega ukrepa še ob dodatne prihodke. Ukrep bo prizadel tudi tista podjetja, ki so se zaradi povečane količine naročil celo odpovedala kolektivnemu dopustu."

V GZS menijo, da bi bil večji učinek dosežen s tem, da bi namesto dodatnega prostega dne določili dodaten delovni dan in bi obračunane stroške za zaposlenega za ta dan namenili za pomoč prizadetim v poplavah, ob tem, da bi se država za ta dan odpovedala davkom in prispevkom od plač.

"Gledano čisto statistično, na najbolj prizadetih območjih živi približno četrtina delavno aktivnega prebivalstva, kar pomeni, da bo prostega dne deležna velika večina zaposlenih v Sloveniji, ki jih poplave niso prizadele. V kolikor pa bo ta ukrep ostal se bojimo, da ne bo dosegel željenega učinka, saj bo na terenu izredno težko organizirati in koordinirati pričakovano veliko število prostovoljcev," so še zapisali v Gospodarski zbornici Slovenije.