Na dolgi rok smo resda vsi mrtvi, a čar slovenske politike je, da nas vedno znova preseneča

Rok Čakš
11
Foto: twitter, facebook, youtube, wikipedia

Ena boljših strani spremljanja slovenske politike je, da navkljub prepričanju, da si v njej videl že vse, kakšna stvar, detajl, poteza … vedno znova preseneti. Saj ne, da bi, glede na stopnjo (ne)zrelosti naše demokracije, nad njimi moral biti tudi dejansko presenečen; a kljub vsemu se je ob domislicah naših politikov včasih vendarle zabavno pustiti presenetiti.

podcast komentarja je na voljo na dnu članka

Osebno me sicer ni presenetila izvolitev Angelike Mlinar za ministrico za kohezijo. Presenečenje pa je domislica, v okviru katere smo definicijo nacionalnega interesa raztegnili vse do izredne naturalizacije politikov. In to kljub temu, da po zakonodaji politično področje sploh ni navedeno med izjemnimi prispevki, ki so lahko razlog za naturalizacijo. Obenem pa uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri podelitvi državljanstva pravi, da ta zakonska možnost praviloma ni namenjena za zapolnjevanje kadrovskih lukenj na kateremkoli področju že. Podelitev državljanstva avstrijski Slovenki po pravilih rednega postopka seveda ne bi bila sporna. A Šarčeva vlada je tako ali tako bolj vlada ustvarjanja izjem kot delovanja po pravilih vladanja.

Drugo presenečenje (a le za nepoznavalce) v tem kontekstu je, da je izvolitev tuje državljanke na mesto slovenske ministrice zagotovil največji nacionalist v državnem zboru. In če v slednjem zaradi dejstva, da gre za pripadnico slovenske narodne manjšine, lahko še nekako vidimo kanček smisla, pa je zabavno, da izraziti nasprotnik množičnih migracij prispeva odločilni glas za “refugees welcome” političarko, ki prihodnost Evrope vidi v multikulturalizmu.

Se je pa proti uvažanju migrantov oglasil sam koordinator Levice, Luka Mesec in s tem pripravil tretje presenečenje istega konteksta. “Pri nas neoliberalcev res ni treba uvažati, imamo jih kot listja in trave. Malo pa jih je tako radikalnih, kot je Angelika Mlinar,” se je oglasil protimigrantsko razpoloženi politik najbolj radikalno leve slovenske stranke.

Presenetljivo, če ne komično je videti, ko radikalni levičar in (pregovorni) radikalni desničar v odnosu do migracij zamenjata vlogi.

Presenetljivo, če ne komično je videti, ko radikalni levičar in (pregovorni) radikalni desničar v odnosu do migracij zamenjata vlogi.

Andrej Šiško, kriminalec leta

Saj ne, da bi njegovo početje lahko odobravali, ampak če bi oblast toliko pozornosti kot temu nastopaškemu Mariborčanu namenjala resnično problematičnim kriminalcem, ki v ozadju ropajo državo, bi jih za zapahi mrgolelo.

Po svoje je zabavno gledati, kako ima politike in medije za norce pozornosti nevreden marginalen politik, in si na ta račun gradi največjo mogočo brezplačno volilno kampanjo. Smetana na torti te ironije pa je njegova aretacija ob salutiranju na partizanski proslavi na Osankarici, ob strumno postrojenih vardah: Štajerski in partizanski. “Full coverage” v “prime time” terminih zagotovljen.

 

Karl forever

Vedno znova me tudi preseneča, da slovenski volivci, ne glede na to, kolikokrat so v preteklosti že bili nategnjeni – vedno znova izvolijo »nov obraz« in stranko z imenom novega rešitelja. Še bolj pa, da tolikokrat nategnjeni upokojenci vedno znova položijo upe v sprenevedavega Erjavca. Zdaj, ko se po dolgih letih Karlovega kolobarjenja vendarle zdi, da so ga volivci spregledali in se bleferske politike DeSUS-a dokončno naveličali, pa smo priča novim presenečenjem.

Retorično vprašanje obrambnega ministra je še toliko bolj komično, ker se pravo vprašanje glasi, po kakšnih standardih je prav on že petnajst let minister v raznobarvnih slovenskih vladah.

Še nikoli do zdaj v politiki nisem doživel, da bi neko ministrico pred njenim lastnim strankarskim šefom moral braniti predsednik vlade. »Očitno je predsednik vlade drastično znižal standarde glede zaupanja v ministre in državne sekretarje,« je Erjavec preko medijev pritisnil na Šarca, da odslovi njegovo lastno ministrico.

Retorično vprašanje obrambnega ministra je še toliko bolj komično, ker se pravo vprašanje glasi, po kakšnih standardih je prav on že petnajst let minister v raznobarvnih slovenskih vladah. In če večni Karl na bližnjem kongresu slučajno odleti, si bo vprašanje o standardih zaupanja v ministre nedvomno zastavil še premier Šarec. In dvomim, da bo takrat na tapeti Aleksandra Pivec.

Kdaj bodo s politično zrelostjo presenetili volivci?

Skrajni čas bi že bil, da se o kriterijih in standardih ljudi, ki jih izvolijo na ključne položaje v državi, začnejo spraševati tudi volivci. Desetletje pubertete, ko smo državo potiskali v roke zvezdnikom instagrama, balkanskim mešetarjem, strokovnjakinjam za pozornost konfekcijskih vlog pri izhlapevanju znoja, medijsko nabildanim moralnim pravnikom in poklicnim komediantom, bi počasi moralo miniti.

Ampak vsem presenečenjem v slovenski politiki navkljub ne bom prav nič presenečen, če se bo pubertetniško obdobje naše mlade demokracije raztegnilo še na mandat ali dva. In čeprav smo na dolgi rok resda vsi mrtvi, si vedno novih »pričakovanih presenečenj« kmalu ne bomo več mogli privoščiti.

11 KOMENTARJI

  1. Mlinarjeva:
    Sporno pri njej je pred vsem glasovanje v državnem zboru. Očitno je Jelinčič svoj glas in glas poslanskega kolega drago prodal. To je korupcija. Pa vendar tega nihče ne bo raziskal in Jelinčiča vsaj očrnil. Nasprotno, je zvezda in novinarji na levi in desni in sredini se tepejo za njegove izjave. Takšno poneumljanje je obsodbe vredno. Mlinarjeva pa je na ravni vlade in ministrov. Slabša ne bo.
    Šiško:
    Šiško je s svojo vardo prišel na Osankakrico, kjer domuje še druga, mnogo bolj prismuknjena in nevarna varda, namreč enote ZB NOB. To je maškarada, ki dekorira tovrstne prireditve, ki utrjujejo propadli režim in oklepajo Slovenijo, da se ne more razviti v zrelo demokratično državo, ljudje pa v razmišljujoče državljane.
    Ni nikakršnega racionalnega pojasnila, zakaj je ena varda prepovedana, druga pa iz proračuna financirana, ko pa obe poneumljata državljane. Policija bi odigrala pomembno vlogo, če bi aretirala obe vardi. Ko se bo to zgodilo, bo Slovenija pokazala razum.
    Erjavec&DESUS :
    Ljudi se ne da farbati v nedogled. Tudi penzionistov ne. Bilance, ki jim je botroval Karel Erjavec, so neizprosne. Od kar je načelu DESUSA so se pnezije zmanjšale za okrog 25%.
    Polovica novoupokojenih ljudi pa avtomatično zapade pod prag revščine. Penzionistični sistem, ki ga pooseblja Karel Erjavec producira reveže, kar je v direktnem nasprotju z ustavo. Se pravi: Karel Erjavec množično krši ustavo, saj mirno gleda, kako “njegovi” upokojenci z zadnjo plačo 1.000€, dobijo prvo zasluženo pokojnino v višini 560€, kar je pod pragom revščine. Karel se ne da in ne odstopi.
    Volilno telo:
    Ostaja mrtvo. Se ne zgane, tudi če ga deoltje še hujše katastrofe. Boli ga đoko!

  2. vse ugotovitve še kako držijo, očitno Slovenci postajamo hlapci (po Cankarju), vladajo nam tako kot navajate balkanski mešetarji (mandatarji, župani, poslanci, evropski poslanci, sekretarji na ministerstvih in ne nazadnje lojalni “zamejci”-ministri), bog se nas usmili!!

  3. dober prispevek
    ,ki samo potrjuje tezo da je slo volilno telo mocno deformirano,kajti v volivcih je izgleda gensko zapisan strah ,ki ga je povzrocilo 50 letno enoumje in poboji.

    ta genski zapis biti vsecen oblasti pa se izgleda na mlajse volivce prenasa s bomboncki,ki jih delijo vladajoci. KAKRSNI VOLIVCI TAKA JE VLADA

  4. V slovenski politiki že dolgo ni nobenih presenečenj več, saj nam po vsakih parlamentarnih volitvah zaradi proti-ustavnega in nedemokratičnega sorazmernega volilnega sistema vodstva političnih strank vsilijo v pasivno potrditev za parlament slabše in slabše poslance, ti pa iz precej kadrovsko osušenih “strankarskih mlak” nato imenujejo še slabše in še manj sposobne ministre ter druge visoke funkcionarje izvršilne veje oblasti.
    Manj ko so izvoljeni poslanci avtonomni, neodvisni in svobodni pri svojem delovanju, bolj so servilno podrejeni strankarskim vodstvom ter neformalnim vzvodom iz kriminalno-političnega podzemlja “ugrabljene države” ter iz nezamenljivih krogov vedno iste vladajoče birokracije po državnih in paradržavnih uradih, agencijah in skladih ter v državnih podjetjih in ustanovah.
    Glede na to, da si aktualna vladajoča stranko-kracija pri zdravi pameti in dokazani neizmerni pohlepnosti nikakor ne bo izglasovala spremembe sorazmernega volilnega sistema, ki bi v skladu z veljavno ustavo podelil izključen in dokončen vpliv za izbiro poslancev volivcem, je edina realna možnost za nujno spremembo sorazmernega volilnega sistema, če bo Ustavno sodišče RS samoiniciativno prevzelo vlogo zakonodajalca (kar je v preteklosti že uspešno storilo), ter uzakonilo tak ustavno korekten in dopusten sorazmerni volilni sistem, ki bo končno uveljavil ključno demokratično pravico volivca do dokončne izbire poslanca v njegovem volilnem okraju ali v njegovi volilni enoti.
    Če pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami ne predsedniku Pahorju ne ministru Medvedu, ne Šarčevi vladi in ne poslancem DZ RS ne bo uspelo spremeniti in z veljavno ustavo uskladiti sorazmerni volilni sistem, potem nam bo zares v edino tolažbo lahko znameniti “šarcizem”, da “bomo na dolgi rok tako ali tako vsi mrtvi”, in sicer ne glede na ustavno ter demokratično sporni veljavni sorazmerni volilni sistem.

  5. To je Ruska fronta. Wermachovci so pravili, da je tam pekel. Da tam ljudje izgledajo strašni in da čim enega ubijejo za njegovo mesto in njegovo puško že drži drug. Isto je na Slovenski levici. Čim ena stranka umre, jo takoj nadomesti druga. Očitno je to za komuniste čisto normalno.

  6. Avtor članka, nam je dobro pokazal analizo stanja, kako leve stranke KRMARIJO, da ostajajo na vrhu – v vladi.

    Nad koalicijski stranki : Mesečeva Združena Levica in Jelinčičeva Nacionalna stranka, sta popolnoma enakih pogledov. V bistvu se razlikujeta le v imenih. Domoljubja ni zaznati ne pri Jelinčiču in ne pri Mesecu. Obema je pomembno le to, da sebi napolnita ŽEPE.

    Enako je z Erjavcem, ki že veliko let “vleča za nos” vse upokojence, on pa se smeji iz MINISTERSKEGA stola. “Slabovidni” upokojenci pa ga volijo. Do kdaj še?

    Bratuškova je zelo ambiciozna, toda vsebinsko prazna. Korupcija ji gre kar dobro od rok. To, da je zbrala svojo ministrico v TUJI državi, da misliti, da ima Bratuškova tam spravljen svoj “trdo zasluženi” denar.

    Glede Štajerske varde, pa je podobno, kot bi gledali RISANKE.
    Policija pa je pokazala, da jo vodijo strici iz ozadja.

    APMMB2 je ob 5,22 lepo definiral, da sta bili tam na Osankarici dve “vojaški tvorbi”, ki v Svobodno Slovenijo ne sodijo. Toda za razliko od Šiškove varde, drugo vardo-komunistično ZZB še vedno hranijo državne “jasli”, ker so tako odločili “strici”.

    Zgleda, da nam komunistična varda vlada tudi dandanašnji in zato ni čudno, da so Šiška zaprli. To nas spominja na leto 1945, ko so komunisti prevzeli absolutno oblast le tako, da so TEKMECE odstranili – zaprli ali pa pobili.

    In Šiško s Štajersko vardo, je prav gotovo tekmec DRUGI vardi – ZZB.

    Čudno je le to, da na raznih državnih proslavah, kjer pridejo tja skupine v VOJAŠKIH UNIFORMAH (ki niso uradne SLOVENSKE), ter z zastavami, ki niso ne nacionalne in ne uradne SLOVENSKE – NIČ NE REAGIRA policija. Zakaj?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime