msgr. Alojzij Cvikl: Mladi nočejo Cerkve, ki je hladna, zaprta vase, ki ima že vnaprej vse odgovore. Želijo Cerkev, ki posluša

Andreja Barat
37
msgr. Alojzij Cvikl na sinodi o mladih

Po koncu enomesečne škofovske sinode, posvečene mladim, se je predstavnik slovenske Cerkve, mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl, te dni vrnil v Slovenijo. 

Cerkveni voditelji z vsega sveta so, skupaj s sodelujočimi mladimi, najprej poslušali, kaj jim imajo ti za povedati, nato pa razmišljali o načinih, kako Cerkev približati mladim.

Kaj so slišali, o čem razmišljajo in kaj načrtujejo smo v daljšem intervjuju povprašali mariborskega nadškofa.

msgr. Alojzij Cvikl, pred dnevi ste se vrnili iz Rima, kjer ste se udeležili sinode o mladih. Cerkev se je na to sinodo pripravljala več kot dve leti. Poslušala različna mnenja. Predvsem pa je želela prisluhniti mladim …

Ta sinoda je bila nekaj posebnega. Priprave so bile zelo temeljite. Na elektronski vprašalnik je odgovorilo približno 100 tisoč mladih. Najbolj pomembna pa je bila predsinoda v marcu, na kateri se je zbralo preko 300 mladih iz vsega sveta. Tam so mladi sami povedali papežu, kaj želijo, kaj potrebujejo, kaj jih muči … In na temelju vsega tega je nastal predsinodalni dokument Instrumentum laboris, ki je bil delovno gradivo za sinodo.

To naj bila najbolj poglobljena analiza Cerkve glede stanja mladih do zdaj.

Ja, sinoda je bila posebna tudi v tem, da so bili poleg škofov na sinodi tudi predstavniki mladih. Hitro se je vzpostavilo prijetno vzdušje in Sveti Duh je imel prosto pot.

Delo po skupinah je bilo zelo razgibano. Papež Frančišek je poudaril, da se lahko tam odpirajo vsi problemi, da ne sme biti tabu tem. Da želi odkrit dialog. Seveda v spoštovanju in poslušanju vseh, tudi nasprotnih si mnenj. Le tako bodo lahko prišle na dan ključne stvari. Mladi so bili soustvarjalci sinode. Tudi oni so spregovorili, vsak je imel štiri minute, kot ostali udeleženci. Zanimivo pa je bilo, da niso govorili o tem, kaj jih moti v Cerkvi, ampak so svoje minute porabili za močna osebna pričevanja.

Se zaključni dokument zelo razlikuje od začetnega, pripravljalnega dokumenta?

Ja, zaključni dokument je kar drugačen od prvotnega. Ta je bil precej sociološki, medtem ko je zaključni dokument zelo svetopisemski. V evangelijskem odlomku o poti v Emavs poda ključ za delo z mladimi (razočarana učenca-hodil je z njima-ju poslušal-jima razlagal-razlomil kruh-odprle so se jima oči-vrneta se nazaj v skupnost in pripovedujeta o vsem, kar sta doživela).

Če je prvi korak poslušanje (mladih), je drugi korak spremljanje. Pa ne zviška, ampak hoja z njimi, biti jim blizu.

Kako sedaj teorijo prenesti v prakso?

To je naloga v bližnji prihodnosti. Na Uradu za mladino pri škofovski konferenci, v katerem so zastopani vsi predstavniki skupin, društev, ki se ukvarjajo z mladimi, bomo pretresli, kako sinodo prenesti v slovensko pastoralno realnost. Načrtujemo leto mladih, odločili se bomo tudi, ali bomo šli v sinodo na slovenski ravni … Upoštevali bomo tudi že vpeljane dobre prakse iz tujine in skušali skupaj ugotoviti, kateri so tisti koraki, ki bodo slovensko mladinsko pastoralo spravili v gibanje.

Če je prvi korak poslušanje, je drugi korak spremljanje. Pa ne zviška, ampak hoja z njimi, biti jim blizu. Tretji korak pa je razločevanje. Kaj mi pomaga k rasti in kaj jo ovira? Tukaj jim Cerkev gotovo lahko pride naproti.

Cerkev ne želi pastorale za mlade, ampak pastoralo skupaj z njimi. Gre za spremembo pozicije.

Zelo je podčrtana vloga župnije, kot osnovne celice. Župnija se mora prenoviti in postati mesto, kjer se predaja zaklad vere. Poudariti je potrebno tudi odgovornost župnijskih skupnosti za versko vzgojo in spremljanje mladih.

Prav tako se mora Cerkev podati na kraje, kjer se mladi zadržujejo. Danes je to gotovo tudi splet.

Dokument sam pa ne bo spremenil stvari, je poudaril papež. Dokument je treba prenesti v življenje!

Kakšno Cerkev si torej želijo mladi?

Mladi si želijo predvsem dialoške, odprte Cerkve, ki je vključujoča. Ne želijo iti sami po poti, ampak skupaj z drugimi. Želijo si občestva, skupnosti. Nočejo Cerkve, ki je hladna, zaprta vase, ki ima že vnaprej odgovore na vsa vprašanja. Želijo Cerkev, ki posluša.

Iz vprašalnikov in pričevanj je bilo razvidno, da mladih svet ne more zadovoljiti. Da iščejo nekaj več. Da hrepenijo po presežnem. Da ne želijo životariti in biti sužnji sveta.

To so mladi, ki so že v Cerkvi, kaj pa mladi, ki niso blizu Cerkvi, pa je v njihovih srcih vseeno hrepenenje po presežnem?

Mladi, ki so že v Cerkvi, so gotovo tisti, ki lahko najbolj nagovorijo svoje vrstnike. Potrebujemo pa veliko spodbude, še posebno v slovenski Cerkvi. Včasih smo preveč sramežljivi. Veliko govora je bilo o svetniških zgledih. Življenje je tisto, ki rodi in nagovarja življenje. Svetost je tista, ki privlači.

Včasih nekateri mladinski pastorali očitajo preveliko posvetnost …

Mlade je treba spremljati. Pot do vere pa je zelo različna. Vsak od nas ima svojo zgodbo zorenja vere. Če se omejimo na oratorij: pomembno je, da se spremlja tudi animatorje in to stalno, ne le v času oratorija. Da lahko tudi oni rastejo. Da ne gre le za to, da se naučijo neke skeče in pesmi, ampak da preko tega rastejo v veri in osebnostno.

Pomembno je, da ugotovimo kje je kdo in da ga od tam spremljamo. Tukaj so gotovo možnosti za izboljšave. Cilj na koncu je njihovo življenje.

S kakšnimi težavami se danes srečujejo mladi?

Mladi danes vstopajo v svet, ki je pogosto krut in jih z lahkoto spremeni v žrtve. Hitro jih lahko zanese v odvisnosti, apatijo. Digitalni svet ima poleg pozitivnih vidikov tudi veliko pasti, ki vodijo mlade proč od njihovega dostojanstva. Tukaj je veliko poslanstvo Cerkve, da mlade spremlja in jim stoji ob strani.

Mladi so kategorija, ki je zelo izpostavljena. Že če pogledamo družino. Starši so ves dan po službah, otrok je v ustanovah, ki niti vzgojne funkcije nimajo več. Tudi sicer, če ni nekih skupnih vrednot v družbi, vzgoja sploh ni možna. Mladi v tem kaosu potegnejo najkrajšo.

Tudi ko pride do vprašanja dela, ni lahko. Končaš študij, službe pa ni. Trudil se je, družba je vlagala vanj, potem pa ne najde dela ali dela nekaj, za kar ni kvalificiran ali gre celo v tujino. Mladi najbolj plačujejo ceno te situacije, v kateri je moderna družba.

Mladi želijo biti najprej slišani. Ko začnejo govoriti, pa govorijo o ranah. Pretreslo me je to, da že tako mladi nosijo toliko ran v sebi. Tudi digitalni svet, v katerega vstopajo prezgodaj, jim neusmiljeno predoči vse. In je potem pogosto on njihov vzgojitelj.

Zadaj (za migracijami) so preprodajalci ljudi. Trgovina z drogo naj bi stopila v ozadje in se preusmerila v preprodajanje ljudi. Mladi so dobesedno zasužnjeni.

Je tu naloga Cerkve, da gre po mlade tudi na splet?

O tem smo veliko govorili. Poleg pasti spleta je seveda tudi velika priložnost za oznanjevanje in tudi vzgojo. Vse to je treba mladim predstaviti, saj nenazadnje gre za njih, za njihovo življenje, za njihovo srečo …

Sinoda je bila svetovna, zastopanih je bilo vseh pet celin. Verjetno se mladi na različnih koncih sveta srečujejo z različnimi izzivi.

Seveda, gre za zelo različne situacije. Ponekod je krščanstvo manjšina. Veliko govora je bilo o migracijah, migrantih. Prvič sem slišal celotno zgodbo, od začetka do konca. Pri nas večinoma slišimo le del poti oz. le eno plat zgodbe. Škofje od koder mladi odhajajo, škofje iz dežel, kjer obtičijo in škofje iz dežel, kamor želijo, so pripovedovali pretresljive zgodbe.

Zadaj so preprodajalci ljudi. Trgovina z drogo naj bi stopila v ozadje in se preusmerila v preprodajanje ljudi. Kar je še posebej tragično. Mladi so dobesedno zasužnjeni. Z lepimi besedami jih vabijo v obljubljeno deželo – Evropo. Ker nimajo denarja, jim dajo možnost, da bodo pot odslužili z delom. In tako že na poti končajo kot sužnji, dekleta pogosto v prostituciji … Gre za zelo tragične zgodbe. Tragično pa tudi za domače kraje, kjer ostajajo prazne vasi. Kdo bo tam zdravil, gradil, razvijal državo …?

Kaj lahko Cerkev naredi glede tega?

Cerkev tukaj že ogromno dela. Videti je, da skoraj edina. Tunizija je recimo taka prehodna dežela in krščanstvo je v manjšini, toda ti mladi se tam množično obračajo na Cerkev za pomoč. Cerkev je aktivna povsod po tej migrantski poti.

So pa zadaj tako močni lobiji in tukaj bi morali svetovni politiki stopiti skupaj in celostno reševati problem. Da se najprej pomaga ljudem v deželah izvora, potem pa da se skupno zavzamejo, kot so se zavzeli za zmanjšanje trgovine z mamili, proti preprodajalcem ljudi.

Problem je tudi, da tukaj v Evropi ni nobenega načrta za te ljudi. Papež pravi: sprejeti, vključevati, spremljati. To pa so velike stvari, ki jih ne rešuje samo denar.

V jutrišnjem delu intervjuja pa več o vlogi laikov v Cerkvi, o vključenosti žensk, o pastorali homoseksualnih oseb, družbenem nauku Cerkve, klerikalizmu, razdeljenosti Cerkve….

37 KOMENTARJI

  1. Cerkveni dostojanstveniki, kurija in vodilni v Cerkvi bi morali imeti manj hinavscine, manj oblastizeljnosti, manj pohlepa in nic zelje po ugajanju vodilnim v svetu in levakom, torej nic sklepanja kompromisov z raznimi izmi. Ce Cerkev skusa biti vsecna, zgubi bitko na vseh frontah.
    Poleg tega pa bi skofje in cerkveni dostojanstveniki morali biti prvi pri sluzenju svoji credi.
    To je zacetek.

  2. In se to: zupniki so ze sedaj zelo dejavni in pozrtvovalni pri svojem delu z zupljani. Kar pogresam, je komunikacija med zupniki in skofi, skofi naj bi zupnike tudi poslusali in jim pomagali, zato se mi zdi, da bi s tem, ko spet poudarjajo vlogo zupnij pri pastorali mladih, ponovno zvrnili vso krivdo, breme in odgovornost na zupnike, medtem, ko bi se sami spet nekje skrivali in blebetali vsecnosti, se sli turisticne vodice in uzivali vsak na svojem prestolu. Vsaj tak vtis imam Jaz, ko opazujem slovensko Cerkev.

  3. Ja, g, škof, nič novega med ljudmi, zelo pomombno in novo pa je to javno kaj narediti, čeprav 1500 let z zamudo. Povedati in narediti v jeziku, ki ga ljudje, zlasti mladina razume in čuti. Poslati kršitelja oznanjevanja v misijon ali na drugi konec škofije pa ni pravi odgovor in pravi jezik. To je, to, je…pohujšanje. Pa to ne pišem vam osebno g. škof-vam velika hvaležnost.

  4. “Mladi si želijo predvsem dialoške, odprte Cerkve, ki je vključujoča. ”

    A so jim v Rimu posredovali take prazne fraze, ki naj jih kot papagaji ponavljajo???

  5. To je komentar nekoga, ki pripada tej generaciji. Mislim pa kaj naj poslušam mlade, generacijo, ki do 30ega leta živi pri starših. Ki neve kaj bi počela v življenju. Ali bi študirali na FDV ju ali Filo faksu. Ki ne ve ali bi bili vegani ali samo vegiterjanci ali pa mogoče presnojedci. Ki ne ve ali bi šli jest na bone v mehiško ali na pico. Ki ne ve katerga spola je. Ki ne ve ali jih privlači nasprotni spol. Ki ne ve kako se uporabljajo gospodinjski aparati. Ki jim mamice še vedno perejo in likajo. Ki jim mamice zrihtajo štipendijo… Te ljudi naj poslušam,… Cerkev je univerzalna in je Cerkev za vse čase. In njeno sporočilo danes je isto kot včeraj ali pred 1000 leti.

  6. Jezik, ki ga govori Cerkev na slovenskem je, z redkimi izjemami, iz 19. stoletja. Zgolj obredna pobožnost ne bo napolnila cerkva z maldimi. Če ne bo resnih in temeljitih sprememb v dojemanju duhovnosti se bojim, da bodo župniki samo še obrtni servis za poroke, krste in pogrebe. Pridigati o nevarnostih joge ( kot smo to lahko brali na straneh Aleteje) in sejati podobne strahove glede pravovernosti, kaže na slabo izobrazbo in pomankanje osnovnega vedenja o duhovnosti. Priporočam v branje jezuita Thaiard de Chardeina, Božje okolje.

  7. Mladi so šolani, pametni, samostojni, razmišljajo s svojimi možgani. Nismo več leta 1890, na primer, in ljudje tem oslarijam preprosto ne verjamejo več…

    Simpl ko pasulj…

    So pomembnejše zadeve v življenju kot pravljice teh kiklarjev…

  8. Najprej je treba definirati kaj so to mladi. Včasih je veljalo, da so to osebe do 18. leta starosti. Danes so to prignali do absurda, ko za mlade razglašajo celo 39 letnike.
    Treba je vzeti pamet v roke in stopiti korak nazaj; vzgajamo do polnoletnosti, polnoletne je potrebno nagovarjati kot odrasle in od njih tudi pričakovati, da se obnašajo kot odrasli. Če jih imamo za otroke in jim pravimo “mladi”, ni čudno da večno študirajo nekaj kar nima uporabne vrednosti ( zanje je to igra), na koncu pa ne vedo katerega spola so.
    To velja za vso družbo, ne le za Cerkev. Od Cerkve pa bi kljub temu pričakoval nekaj več pameti, kot jo ima povprečni diplomant FDV.

    • Zakaj pa mislite, da imajo Izraelci obvezni vojaški rok za oba spola? Da osebe odrastejo. Tu imamo pa mi v državnem zboru samo na videz odrasle osebe. Ne mislim samo Levice, ker imajo tudi drugi (desni in levi) veliko samo na videz odraslih oseb.
      Starši so uničili otroke, ki se v otroštvu niso počutili varne in so (v skrajnih primerih) postali starši lastnim staršem. Take osebe nikoli ne odrastejo. Lep primer takega človeka je Macron. Ni bil sposoben kot odrasel poiskati sebi primerne ženske, ampak je poiskal še eno – mamo.

  9. Ja Božje okolje… Očarljivo dobro de. Pa Radio Ognjišče, radio mojega srca… Hvala Bogu in slovenski Cerkvi, ter vsem , ki so botravali ustanovitvi kot npr. mons. Bole, ki so sprva in še pripomorejo k tej vsebini, kljub skromnemu honorarju, vsaj takrat prva leta je bilo za zunanje sodelavce zgolj spodbuda hvalžnosti…

  10. Nič ne bo iz vsega tega. Božji nauk se nikoli ne oprime ljudi v izobilju. Ker jim z lagodnostjo narasteta napuh in zaslepljenost o sebi. Tudi papež, ki islamizira Evropo in bo posledično strašna vojna v prihodnosti, ni nikakršen žegen za evangelizacijo mladih. Pravzaprav jih vodi v smrt, s tem, ko je strastno vabljiv do milijonov mladih moških iz Arabije in celo srednje Afrike. To niso delavci ampak spolni potencial, predvsem pa so cepljeni na islam, ki je že v sami osnovi ustvarjen za razbijanje krščanstva.

    Uboga mladina, še posebej naša! Cerkev je živela v iluziji, verniki so volivci levice, MLADINA PA TRUMOMA EDEN PO EDEN BEŽI V TUJINO. PRAV JIM DAM.

    • priblizno enakomerno druzbeno izobilje prinese izobrazeno druzbo.. in izobrazeni ljudje, ne sprejmejo stvari brez dokazov.. kar je pa lastnost vseh religij..

      in bozji nauk se ne prime v mestih.. se pa prime v ruralnih podrocjih.. razlika je v tem, da ljudje v mestih trenirajo vsak dan, da jih kdo ne nategne.. in posledično lazje spregledajo lazi religij… ljudje na vasi.. so pa bolj zaupljivi..

      • Ah daj no.. Kdaj pa so “meščani” kaj sprejeli na podagi dokazov..? Recimo, statistično je dokazano, da so desne vlade uspešnejše od levih, pravzaprav so toliko boljše, da je to vidno z aviona. Kljub temu ljudje v mestih že n-tič nasedejo “samo da ni JJ” propagandi in volijo levo, čeprav je dokazov o nesposobnosti levice že toliko, da se upravičeno sprašujemo o IQju meščanov.
        Torej argument o dokazih je padel, ampak imaš prav, v mestih je vera šibkejša kot na vasi. Razlog je v lenobi meščanov, ker jim za preživetje ni več portebno toliko delati in so izgubili stik z Bogom, ker ga ne rabijo več. Menijo namreč, da so pridobitve civilizacije večne.. tudi Rimljani so mislili tako.

      • če pa pogledam, kako si se ti lotu argumentirat.. je tudi trik.. dejmo na mizo se mal stvari, da se tista original stvar malce zamegli.. ko si potegnu tele leve desne bedarije ven.. le kaj ima to veze z religijo..

        da pa govoris o lenobi meščanov.. je pa tudi bedarija.. meščani nismo leni.. delamo marsikaj..
        in ni samo fizicno delo na polju tisto pravo pravcato delo..

        in ni pomembno kaj so meščani sprejel.. pomembno je, kaj so zavrnili.. in zavrnes stvari, ki nimajo nobenih dokazov.. recimo.. vstajenje nekega cloveka 2000 let nazaj.. to pač zavrneš, ker ni dokazov za to.. ravno tako, kot one trditve, da so vesoljci prisli s svojo ladjo dol na zemljo, da so mal pogledal s svojimi zdravstvenimi sondami, kaj imamo mi v črevesju..

        in da zavrnes take trditve, res ni potrebno velik razmisljat.. da nekdo od mrtvih pride nazaj brez sodobne medicine.. le kako je to vam sprejemljivo?

        in ko taiste trditve o vstajenju najdes pri kakih drugih bogovih.. to pa lohka zavrnete al kaj?
        https://en.wikipedia.org/wiki/Dying-and-rising_deity
        in jih je cel kup, od katerih je mit o jezusu dobesedno skopiran..

      • Nevidni, govoril se o tvojem podcenjujočem obravnavanju nemestnih ljudi. Kot da so samo meščani izobraženi, ruralci pa zaostali.
        No tudi izobrazba dandanes ni nek presežek, sploh pa ne zagotovilo modrosti ali kakšne uporabne vrednosti.
        Kar se pa vere tiče, se imenuje vera zato, ker je v resničnost njenega nauka potrebno verovati. Jaz verujem v Jezusa in njegovo vstajenje, pravilnosti svoje vere pa mi ni potrebno dokazovati. Kot tudi tebi ni potrebno dokazovati pravilnosti svoje ne-vere.

      • “so samo meščani izobraženi, ruralci pa zaostali.”
        ne.. nism o tem govoru.. govorim samo o enem aspektu zivljenja.. kolk kdo zaupa soljudem..
        in ta celotna religija temelji na zaupanju… in ker je v mestu manj zaupanja med ljudmi, ljudje prej rečejo bulšit.. na vasi je pa več zaupanja med ljudmi.. in zato religija uspeva na vasi.. ker parazitira to zaupanje, da širi svoje bedarije..

        nej ti samo še eno dejstvo izpostavim.. visoki kler zivi v mestu…

        in zakaj verjames v vstajenje? mrtev clovek po 3 dneh da naj bi oživel brez sodobne medicine? Le zakaj bi kdorkoli to verjel?

  11. Naši škofje naj čim manj hodijo ali romajo v Rim k rdečemu papežu Frančišku, da se ne bodo izneverili Bogu, kakršen nas je ohranjal in vodil do izbruha komunistične svobode.

  12. Razveseljivo je,da mladi pravljicam,ki jih RKC pripoveduje,ne verjamejo.Poleg tega,pa RKC-jev pohlep nima meja.
    To so razlogi,zaradi katerih gre RKC,počasi h svojemu neizbežnemu koncu.Žal, mi tega še ne bomo dočakali.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime