Miro Cerar nujno potrebuje kakšno zmago, če noče biti luzer desetletja

Miru Cerarju se podira svet. Še nedavno je kot etičen in spoštovan pravnik slovensko politiko odrešil z najvišjo volilno zmago v zgodovini samostojne Slovenije. Še ne štiri leta kasneje se brez vsakega ugleda njegova stranka nevarno približuje meji parlamentarnega praga.

V prvih dveh letih na oblasti so besedi »etično« in »pošteno« v njegovem besednem zakladu zamenjali izrazi kot so »prepir«, »neresnice«, »pobalinski«.

Transformacija mirnega, preudarnega profesorja v živčnega in vse bolj napadalnega politika je v Cerarjevem primeru očitna in se stopnjuje sorazmerno z bližanjem datuma volitev. Če se je še nedavno z znamenitim PR letakom skliceval, da ne jamra in išče rešitve, zadnje čase vzroke za svoje težave išče povsod drugje kot pri sebi.

Za zastoj projektov 2. tir in Magna Steyr so kriva »politična ozadja«, ki želijo »škoditi Slovencem«, za neodgovorno mešetarjenje z NLB  prejšnja vlada Alenke Bratušek, za blokado marsičesa drugega pa koalicijski partnerji.

Vsaj glede slednjega ima delno prav, saj sta SD in DeSUS dejanski kukavičji jajci v vsaki vladi, ki ne želi biti radikalno levičarska. Pa vendar, to je politika in v tej vsak gleda najprej nase in šele nato na vse ostale, na dobro države pa ponavadi sploh ne.

Preden se je zavedel, kaj se je zgodilo, je bilo prepozno

In prav v tem je največja Cerarjeva težava. Po neverjetni zmagi, mogoči samo v naši nezreli demokraciji, je približno pol mandata potreboval, da je dojel, kaj se mu je sploh zgodilo. Ta čas  so interesni centri tovarišijskega kapitalizma izkoristili za utrjevanje pozicij v globoki paradržavi. Preden se je premier zavedel, da bi jih nekako bilo dobro imeti pod kontrolo, je bilo zanj in za vlado že prepozno - oni so imeli pod nadzorom njega.

Prav zato človek sedaj, ko se mu mandat neusmiljeno izteka in nima javnosti pokazati ničesar, doživlja blokado za blokado. Namesto da bi vladal, je postal nemočna lutka v spopadu interesnih skupin za pogačo pri večjih projektih v tej državi.

Premier je sedaj postranska žrtev njihove pretirane požrešnosti in lahko zgolj nemočno čaka na končen izid teh bitk. Se bo drugi tir gradil tako, kot so zastavili lobiji, ki obvladujejo njegovo vlado in so mu obljubili fototermin pri zasaditvi prve lopate? Bo Magna Steyr investirala na način, kot so zastavili lokalni vplivneži, ali jo bodo spodnesli tisti, ki so zaradi pogoltnosti le-teh ostali brez deleža? Mar res kdo verjame, da je odločitev o odstopu od prodaje NLB sprejel Cerar s petnajstimi ministri in ni bilo tem zgolj naloženo, da ustrezno skomunicirajo, zakaj je prodaja nesmiselna in nepotrebna?!?

Mu bo omogočeno vsaj zasaditi lopato?

Cerar seveda obupano navija za svoje, saj v izogib popolnemu političnemu izbrisu krvavo potrebuje vsaj eno zmago. Dejansko je za lobije zgolj potrošna roba, kot nebogljen formalni pasji gospodar, ki popadljivih psov ni bil zmožen obdržati na povodcu.

In če mu v naslednjih mesecih pred TV kamerami ne bo uspelo zasaditi lopate pri vsaj enem od obeh ključnih projektov, ki simbolizirata vso nebogljenost njegove vladavine, je s politično kariero velikega etika nepreklicno konec. Po volitvah bo pristal v družbi Jankovića, Viranta in Bratuškove med političnimi luzerji desetletja.

Če se mu bo vendarle izšlo, pa ob dnevu resnice morebiti še lahko računa na svojih pet ali šest odstotkov volilne podpore.