Levica lahko vpije o "revnih in bogatih", a najboljši kadri iz Slovenije bežijo že v Beograd

Foto: GoogleEarth, Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
"To ni razbremenitev dela, ampak darilo najbogatejšim,” je davčno reformo, ki znižuje davčno breme vseh državljanov, hkrati pa dodatno razbremenjuje nadpovprečne plače, komentirala leva opozicija. 

A tiste, ki jih etiketirajo z "najbogatejšimi", torej visoko izobražene strokovnjake - inženirje, programerje, informatike ... Slovenija pospešeno izgublja. 

Ti se ne selijo več zgolj na severozahod, temveč tudi na jugovzhod. Zaradi konkurenčne obdavčitve visoko plačanih kadrov informacijska in tehnološka meka postaja Beograd.  Da bo svoj razvojni center namesto v Ljubljani odprla v Beogradu, je nedavno sporočila tudi Nova ljubljanska banka.  

Medtem, ko se v Sloveniji šele pogovarjamo o uvedbi socialno-razvojne kapice, tisoči pa proti njej v Ljubljani protestirajo, visokotehnološka podjetja odhajajo v tujino.

Ukrep socialne kapice poznajo skoraj vse države v naši okolici. Pripravili smo primerjavo med Slovenijo in nam konkurenčnimi  okoliškimi državami v luči predlaganega ukrepa socialne kapice. Po predlogu vlade je ta trenutno postavljena na 6.000 evrov bruto plače. Gospodarski krog predlaga, da bi jo spustili še nižje, na 4.600 evrov bruto plače, s čimer bi zajeli veliko večino ključnih razvojnih kadrov. Sindikati vsakršni uvedbi socialne kapice nasprotujejo.

NLB bo v Beogradu odprla razvojni kompetenčni center, ki bo zaposloval približno 40 razvojnikov. Na vprašanje časnika Delo, zakaj takšnega centra ne bi odprli v Ljubljani, predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak odgovarja, da slovenski izobraževalni sistem ne ustvarja dovolj kadra za tovrstna delovna mesta, visoka obremenitev dela pa preprečuje, da bi naša podjetja lahko dobila razvojnike iz tujine.

Še več, kot dodaja Brodnjak, bodo v primeru, da Slovenija ne bo naredila resnejšega premika v tej smeri, v NLB postopno pomemben del razvojnih kapacitet preselili v Srbijo. Ključna problema, s katerima se soočajo ne samo v NLB ampak v mnogih slovenskih podjetjih, sta torej izobraževanje in obdavčitev. In prav pri slednji skuša vlada narediti del tega premika, ki ga omenja Brodnjak, z uvedbo socialno-razvojne kapice.

Glede na to, da je Slovenija izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo, je pomembno, da ukrepe in davčno politiko vodimo tako, da smo konkurenčni z državami, s katerimi tekmujemo za investicije in prodajo naših izdelkov.

Kot opozarjajo mnogi zaposlovalci, je obdavčitev plač eden največjih problemov, ki, še posebej pri višjih plačah ovira razvoj v Sloveniji.

Plača zaposlenega je sestavljena iz neto plače, ki jo prejme zaposleni na svoj TRR, prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter dohodnine. Ti zneski so od države do države različni, ključno pa je, koliko znaša njihova vsota, saj to pomeni znesek, ki na zaposlenega stane delodajalca. Podrobneje smo strukturo prispevkov pojasnili v tem prispevku.

Pri primerjavi smo upoštevali zgolj plačo za opravljeno delo, brez regresov in povračila stroškov (za malico in prevoz).

Pri nizkih plačah smo približno konkurenčni, pri visokih, brez kapice pač ne


V primerjavi smo primerjali skupne stroške delodajalca, ki jih ima, če želi, da njegov zaposleni prejme neto plačo v višini 1.000, 3.000, 6.000 in 10.000 evrov.

Če želi slovenski delavec prejeti 1.000 evrov na svoj TRR konec meseca, mora njegov delodajalec odšteti 1719 evrov, 1000 za delavca, 565 za prispevke (brezplačno zdravstvo in pokojnine ipd.) in 153€ za dohodnino (upoštevana splošna olajšava). Pri tej plači, ki je nekoliko nižja od povprečne slovenske je Slovenija druga najslabša, dražji je le še zaposleni na Češkem, medtem ko se v Avstriji in Nemčiji pri tem znesku (skoraj) ne plača dohodnine. Tam je zaposleni pri enaki neto plači skoraj 200 evrov cenejši.


Če pri znesku 1000 evrov razlike še niso zelo opazne, pa se pri višjih plačah začenjajo že opazno poznati. Če želi delodajalec zaposlenega plačati 3.000 evrov neto, bo v Sloveniji na mesec odštel skoraj 6.000 evrov (5.977,24€). Slovenija je pri tem znesku ugodnejša zgolj od Avstrije. V Srbiji, kjer se tukaj že opazno pozna učinek socialne kapice (ta je uvedena pri bruto plači 3820,50 evrov) pa bi delodajalec odštel kar 1.318 evrov manj.

Socialna kapica pri 4.600 evrih bi delodajalcu privarčevala dobrih 200 evrov, medtem ko trenutno predlagana socialna kapica pri tej višini plače ne bi imela učinka.



Ko se pogovarjamo o plačah resnično vrhunskih strokovnjakov in vodstvenega kadra, pa je običajno treba poseči po še višjih številkah. Pri NETO plači 6.000 evrov se vpliv socialne kapice pozna že v vseh preučevanih državah (razen Sloveniji, ki socialne kapice nima).

Slovenija je tako za delodajalca daleč najdražja država, če želi izplačati tako visoko plačo. Od druge najdražje (Avstrije) smo dražji za 1.100 evrov, od najugodnejše Srbije pa za dobrih 6 tisočakov. Medtem ko bo tak zaposleni Slovenskega delodajalca stal preko 14 tisočakov, bo v Srbiji zanj "odštel" manj kot 8 tisočakov.



Problem konkurenčnosti bi v veliki meri rešila socialno-razvojna kapica. Po predlogu gospodarstva (pri 4.600 evrih bruto plače) bi nas ta uvrstila na drugo mesto med preučevane države, trenutno predlagana socialna kapica pa bi nas še vedno postavila pred Nemčijo in Avstrijo, za katerima trenutno močno zaostajamo.

Razlike postanejo pa še bolj astronomske, če želi delodajalec zagotoviti, da bo zaposleni domov mesečno odnesel 10 tisočakov. Slovenskega delodajalca to danes stane kar 26.014 evrov, kar je 4.326 evrov več od naslednje zasledovalke, Avstrije. Za razliko od Srbije pa mora slovenski delodajalec slovenski državi plačati še eno takšno plačo in tretjino, vrtoglavih 13.578 evrov davkov in prispevkov več.



Tudi tukaj bi socialna kapica drastično povečala konkurenčnost slovenskega gospodarstva pri eliti najbolj vrhunskih strokovnjakov in vodstvenega kadra. Slovenskemu delodajalcu bi prihranila dobrih 6 oziroma slabih 7 tisočakov mesečno, odvisno od tega, pri kateri višini jo postavimo.



https://www.youtube.com/watch?v=Mvfz75JqNes&feature=emb_imp_woyt
KOMENTAR: Peter Merše
Kje si želimo biti konkurenčni, pri podpovprečnih ali nadpovprečnih plačah?
Še pri nizkih plačah nismo posebej konkurenčni, a je razlika tukaj bistveno manjša in manj problematična. Višje kot gremo s plačami, bolj Slovenija danes drsi po lestvici v primerjavi s sosedami in konkurentkami. Če ciljamo na delovna mesta s 1000 evri plače, potem res nima smisla uvajati socialno-razvojne kapice. Če pa želimo na globalnem trgu konkurirati za (tako naše, doma izšolane kot tuje vrhunske kadre), pa bomo morali postati bistven bolj konkurenčni. Grafi so jasni. Socialno-razvojna kapica nas bo naredila bistveno bolj konkurenčne. Izpad v državni blagajni se bo po izračunih Gospodarske zbornice povrnil v 10 letih (na zdajšnje stanje), ampak če bomo bistveno konkurenčnejši, bomo nato na bistveno boljšem - z višjimi plačami. Seveda niso samo plače tiste, ki vabijo. Tudi druga področja so ključna, ampak tukaj ima Slovenija ogromno potenciala - lepo okolje, strateška lokacija, dober življenjski slog in znanje tujih jezikov so le delček tega. Si bomo upali narediti spremembo in postati tehnološko središče, ali se bomo penili in protestirali, ko bodo tehnološki centri odšli v Beograd, Prago, Berlin in drugam, sami pa jamrali in skandirali sindikatom, ki protestirajo proti ukrepom, ki bi nam omogočili, da bi tudi Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Slovenj Gradec, Novo mesto in drugi kraji postali  tehnološka središča srednje Evrope?
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike