Laž kot politična strategija

V zgodovini je bila del politike vedno tudi propaganda, ki je pogosto pomenila širjenje neresnic. Težava aktualne vlade in sedanjega premierja Roberta Goloba je v tem, da je šel v tem »daleč predaleč,« poudarja novinar in analitik Peter Jančič. Laž je v aktualnem mandatu po besedah Mirana Videtiča postala normalna in tudi del politične strategije, še najhuje oziroma žalostno pa je, da tudi za del javnosti postaja irelevantna. »Ljudje so se navadili, da resnica ni več vrednota, in je od vodilnih politikov niti ne pričakujejo več,« dodaja zgodovinar in analitik Jože Možina.

»Komisiji sem podal vsa pojasnila in vse očitke v celoti zanikal in ovrgel.« Predsednik vlade je v začetku lanskega decembra po zaslišanju na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) s temi besedami suvereno zatrdil, da so obtožbe o političnih pritiskih na policijo »v resnici izmišljene in neresnične«.

V takratni izjavi za medije si ni več drznil ponoviti besed, ki jih je izrekel 24. oktobra 2023, po zaslišanju nekdanje ministrice Tatjane Bobnar, da sta se z nekdanjo notranjo ministrico dogovorila, da »ima eno samo nalogo, in to je, da očisti policijo janšistov«. Vsak bralec tega prispevka si lahko sam ustvari vtis o tem, kako so lahko obtožbe »izmišljene in neresnične«, če pritiske javno obelodani celo premier sam. Da niti ne omenjamo podrobnosti, ki sta jih v tej luči pred preiskovalno komisijo razgrinjala Bobnarjeva in nekdanji direktor policije Boštjan Lindav.

V isti izjavi je Golob mimogrede tudi izjavil, da bo parlamentarni preiskovalni komisiji »z veseljem pojasnil vse okoliščine in podrobnosti, ki jih bo želela slišati«. Pred komisijo se nikoli ni pojavil. Ker jo vodi njegov strankarski kolega Aleš Rezar, je vprašanje, ali se bo morda pojavil v prihodnjih mesecih, najbrž samo še retorično.

Še o drugih lažeh Roberta Goloba in kaj menijo analitiki o tem - v nadaljevanju.