Kulturna dediščina v Bohinju in Škofji Loki tudi za ranljive skupine 

Mednarodni projekt Tematik Adrion se zaključuje. Vključeval je poleg Slovenije še 4 druge evropske države. Namenjen je ranljivim skupinam in kulturni dediščini. Glavni projektni partner je sicer iz Italije, kar je botrovalo številnim mednarodnim srečanjem vseh partnerjev ter konferenc na temo snovne in nesnovne kulturne dediščine ter njene dosegljivosti ranljivim skupinam.

Projekt je namenjen temu, da ranljivim skupinam omogočamo ogled oziroma boljši vpogled v kulturno dediščino. »Ker je kulturna dediščina specifična, ker se ne dogaja vsak dan, ker se ne dogaja v na vsakem prostoru in ker je značilna za določen prostor, smo s projektom kulturno dediščino približali ranljivim skupinam,« namen projekta opisuje Lucija Gartner, ki je pod okriljem regionalne razvojne agencije Kranj vodila aktivnosti v Bohinju.

Planšarska kulturna dediščina v Bohinju

Namreč v Bohinju so z različnimi projektnimi aktivnostmi želeli ranljivim skupinam (invalidom, slepim in slabovidnim itd.) prikazati planšarsko kulturno dediščino. Poleg posebej prilagojenih možnosti ogledov imajo takšni obiskovalci po novem možnost preko interaktivnega zaslona in pa tudi 3D prilagojenih očal spremljati pregon živine, življenje na planini in druge elemente planšarske kulturne dediščine. »V bistvu se vi počutite, kot da z nami hodite v planino,« izkušnjo opiše Lucija Gartner.

Projekt pa so v drugi fazi razširili na področje kulinarike s pomočjo društva kmečkih žena in deklet v Bohinju. Kulinarično podobo teh krajev uspešno predstavljajo s pomočjo blagovne znamke »Bohinjsko/From Bohinj«, ki povezuje različne lokalne deležnike. Blagovna znamka Bohinjsko/From Bohinj označuje pristnost vrhunskih lokalnih izdelkov in storitev, pod katere se iskreno podpisujemo domačini. Certifikat zagotavlja najvišje standarde izdelave ali storitev in je garant bohinjske pristnosti.

Škofjeloški Pasijon

Škofjeloški pasijon predstavlja eno največjih dragocenosti Škofje Loke in je pomemben del slovenske ter tudi svetovne kulturne dediščine, saj je od leta 2016 vpisan v UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Med mnogimi dragocenostmi, ki jih Kapucinska knjižnica hrani še danes, je tudi znameniti rokopis Škofjeloškega pasijona, ki ga je leta 1721 zapisal kapucin pater Romuald. Škofjeloški pasijon je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo zapisano v slovenskem jeziku.

Eden izmed ciljev omenjenega projekta pa je tudi ta, da s pilotnimi projekti predstavi kulturno dediščino na inovativen, digitalen, multimedijski način, zanimiv za turiste in lokalne prebivalce, npr. z izdelavo hologramov, 3D slik, Smart Heritage Film itd., kar bo prispevalo k boljši turistični ponudbi, večji privlačnosti regij in posledično k podaljšanju turistične sezone.

Takšna predstavitev Škofjeloškega pasijona je bila 14. aprila lani tudi predstavljena mednarodnim partnerjem projekta, ki so se strinjali, da jim je takšna izkušnja omogočila podoživeti tradicijo kraja, povezano z obredi pasijona, ki je danes Unescovo območje nesnovne dediščine.

»Škofjeloški pasijon se običajno dogaja vsakih 6 let, Leta 2021 tega seveda zaradi epidemije nismo imeli, ampak tudi če ga imamo vsakih 6 let, pomeni, da je ena velika praznina med tem časom, ko pasijona ni,« opisuje razmislek, ki je botroval priključitvi projektu, Jakob Vrhovec, direktor Škofjeloškega pasijona.

Tako so s pomočjo projekta v novem turistično informacijskem centru v Škofji loki poseben prostor namenili Pasijonu in njegovi predstavitvi. Poleg promocijskih aktivnosti je glavni trajni element interaktivna razstava, ki omogoča vpogled v škofjeloški pasijon tako sliko kot z videom. »Vsakemu, ki pride v Škofjo loko, ta razstava omogoči, da začuti utrip mesta in Pasijona na lokaciji, kjer se ta dogaja; ne samo na spletu ali na daljavo. Interaktivnost in pomoč dobrega slikovnega in video materiala pa obiskovalcu omogočata res kvalitetno izkušnjo ter dobro predstavitev Pasijona in našega dela,« še pove Jakob Vrhovec. Posebna pozornost je namenjena t. i. zvokom Pasijona. Namreč sploh za slepe in slabovidne je to pomemben element in tako je del interaktivne razstave posvečen temu.

Projekt se s konkretnimi rezultati nadaljuje

Evropski projekt Thematik Adrion se sicer v sedanji obliki bliža koncu vendar za seboj pušča konkretne, oprijemljive izdelke ter izpolnjene cilje, ki obiskovalcem tako Bohinja kot Škofje Loke omogočajo boljšo izkušnjo dela slovenske kulturne dediščine. Zato imata naša sogovornika, Lucija Gartner in Jakob Vrhovec, določeno mero upanja, da bi s projektom nadaljevali.

V Grčiji je potekalo mednarodno srečanje vseh partnerjev, kjer je bilo govora predvsem o tem, kako projekt nadgraditi z dodatnimi aktivnostmi, da bi ga še naprej podpirala Evropska komisija. Prva znamenja interne evalvacije so sicer dobra. Partnerji so na tem srečanju ocenjevali, kako učinkovito so dosegali cilje, kako so koristni za mesti, v katerih so delovali, ali so doseženi cilji in kaj bi še bilo potrebno postoriti za boljšo predstavitev kulturne dediščine ranljivim skupinam.  Kaj bo prinesla prihodnost sicer še ostaja neznanka. V vsakem primeru pa povabljeni k obisku Bohinja in Škofje Loke.