Zaradi epidemije covida-19 so zdravstveni sistemi vseh držav utrpeli škodo in praktično vsi se soočajo s pomanjkanjem zdravstvenega kadra – zdravstvenih sester in (splošnih) zdravnikov. Poročilo Evropske komisije je pri slovenskem zdravstvu v letu 2019 izpostavilo problem pomanjkanja splošnih zdravnikov, po drugi strani pa je podalo oceno, da so bile plače relativno ustrezno uravnotežene.
Vseeno pa je WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) leta 2020 ocenila, da je naš plačni sistem neustrezen. Razložili so, da je določanje plač zdravstvenega kadra glede na javne plačne razrede in po urah pomanjkljiv, ker onemogoča implementacijo zadostnega stimulusa za uspeh. Tako pri javnih zavodih kot koncesionarjih so izpostavili netransparentnost.
Kar se tiče preobremenjenosti kadra, so izpostavili pomanjkanje zdravnikov in pomanjkljivo organizacijo. Minister za zdravje Bešič Loredan je tako napovedal, da bodo konec oktobra zbrani prvi podatki o učinkovitosti zdravniškega dela.
V članku primerjamo nekatere značilnosti zdravstva na Češkem, Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji s Slovenijo.
Nekateri trendi v postsocializmu
Hrvaški sistem je precej podoben našemu in po podatkih OECD je delež samoplačniških stroškov v zdravstvu nizek. Po raziskavi FEMS iz leta 2021 so zdravniki na Hrvaškem in v Sloveniji izražali nezadovoljstvo s težavami pri menjavah delovnega mesta, tudi pri prehodu iz javnih ustanov k zasebnikom.
Zadnje leto se Hrvati soočajo s skokovito rastjo stroškov bolnišnic ter spori med vlado in zdravniškimi sindikati ter mlajšimi zdravniki ravno zaradi plač. Primanjkuje jim tako medicinskih sester kot zdravnikov, ki so pogosto samozaposleni.
Za Hrvaško podatkov o razmerju med povprečno in zdravniško plačo ni, vendar naj bi bile plače tradicionalno nizke. Glede na povprečno mesečno plačo – okoli 1000 evrov – in zadnje navedbe hrvaškega zdravniškega sindikata HUBOL, da je plača zdravnika specialista povprečno 1.500 evrov brez dodatkov, se zdi trditev pravilna.
Čehi za boljše storitve
Češki sistem nadpovprečno velik delež zdravstva pokrije z javnimi prispevki in trenutno deluje s sedmimi javnimi zavarovalnicami, vendar je trg skoncentriran na eni, ki pokriva stroške za 56 % češkega prebivalstva.
Deluje, kot je praksa v večini držav, po principu plačila glede na storitev fee-for-pay (FFP) – medtem ko se zadnje čase poskuša uvesti finančno kompenzacijo glede na uspešnost oziroma rezultate, kar naj bi motiviralo in izboljševalo kakovost, saj takšen sistem postavlja kvaliteto pred količino.
Sistem FFP je uveljavljen v večini držav, vendar se ga v razvitih državah poskuša nadomestiti ali združiti z drugimi.
Z drugačnim plačnim sistemom bi se morda lahko izognili ekscesom, kot je ugotovljena sistematična zloraba iz 2021, ki se je zgodila na ljubljanskem UKC na Kliniki za ortopedijo, kjer je nekatere ortopede med epidemijo za delo evidentiral eden od zaposlenih, čeprav so v resnici med tem delali pri drugem delodajalcu.
Dokler si mladi zdravniki s svojimi prejemki ne bodo mogli privoščiti niti osnovnih pogojev za življenje, od njih kot družba težko pričakujemo, da vztrajajo v tem sistemu in jih težko obsojamo, če iščejo tudi druge vire financiranja zunaj javne mreže. https://t.co/iMNQqdFBxU
— Zdravniška zbornica Slovenije (@zdravniska) September 28, 2022
Na Češkem sicer WHO sicer izpostavlja tudi nizko plačo medicinskih sester.
Avstrijski in nemški zgled
Če primerjamo enega od kazalcev učinkovitosti zdravstvenega sistema – delež neizpolnjenih zdravstvenih potreb, kot jih prikazuje spodnji graf, in sicer zaradi čakalnih vrst, stroškov ali oddaljenosti zdravstvenega izvajalca, v 2019 – dobimo naslednji vrstni red (od najslabše do najboljše): Slovenija, Hrvaška, Češka, Nemčija in Avstrija, pri čemer sta zadnji dve krepko nad evropskim povprečjem.
V Sloveniji težav ne pripisujejo stroškom, temveč čakalnim vrstam.
Če države po (ne)izpolnjevanju zdravstvenih potreb zaradi ostalih razlogov razvrstimo od najslabše do najboljše, pa izgleda tako: Hrvaška, Češka, Nemčija, Avstrija, in Slovenija.
Iz tega razberemo, da je Hrvaška najmanj učinkovita, kar se tiče pacientove ocene, Slovenija ima težave z dostopnostjo in čakalnimi vrstami, avstrijsko in nemško zdravstvo pa očitno deluje sorazmerno dobro.
Nemčija se sooča s pomanjkanjem kadra – tudi zdravstvenega. Zaradi tega je letos implementirala t. i. ˝karto priložnosti˝ oziroma nekakšno verzijo delovnega vizuma.
Po podatkih portala Statista.com delež tujih zdravnikov v Nemčiji narašča, kar je posledica (tudi) politike, ki je glede na potrebe uvedla zaposlovanje tujih zdravnikov na podeželju in manj dostopnih območjih.
Do you think Germany's 'opportunity card' is a good idea?
— DW Politics (@dw_politics) September 8, 2022
Nemški zdravstveni sistem ne deluje po principu sistema enega plačnika, kot je to značilno za Slovenijo, Italijo, Španijo, Švedsko in druge, skupno za 27 od 35 držav v Evropi. To pomeni, da zdravstvenih storitev ne pokriva samo ena institucija in se ne izključuje privatnih ponudnikov.
Zavarovanje je obvezno za osebe pod določeno mejo osebnega prihodka, zdravstvo pa se večinoma financira iz plačil zavarovancev, ki prispevajo glede na višino svojega dohodka.
Leta 2020 je bila šesta na svetu po številu medicinskih sester, prav tako je imela 4,5 zdravnikov na 1000, kar jo postavlja na peto mesto v Evropi in svetu. Hkrati pa so bili stroški za zdravstvo 11,2 % nemškega BDP, kar je evropski vrh, svetovno pa Nemčijo presegajo v ZDA, za katere je značilna izredno visoka poraba za zdravstvo (okoli 17 % BDP).
Po nekoliko pomanjkljivih podatkih OECD je bila leta 2019 povprečna plača nemškega (samozaposlenega) splošnega zdravnika 4,4-kratnik nemške povprečne plače, kar je največ v Evropi. Zdravniki specialisti zaslužijo 4,3-kratno vsoto povprečne plače (3,4-kratnik pri zaposlenih oz. 5,3-kratnik pri samozaposlenih), kar je najvišje razmerje v Evropi.
Avstrija za zdravstvo nameni nekoliko manj, a je vseeno četrta v Evropi – ima pa največ zdravnikov (5,3) na 1000 prebivalcev na svetu.
Medicinskih sester ima nekoliko manj (10,3 na 1000) in se uvršča na osmo mesto, takoj za njo pa Slovenija.
Poleg obveznih prispevkov se lahko Avstrijci po zaposlitvi odločijo tudi za zasebno zavarovalnico in sistem jim omogoča veliko zasebnih ponudnikov storitev.
Dostopnost in zadovoljstvo sta bila še v 2019 visoka
V Avstriji plača splošnega zdravnika predstavlja približno 3-kratnik povprečne plače, kar jo glede na dostopne podatke uvršča na tretje mesto v Evropi, takoj za Nemčijo pa je po plači specialistov.
Večina evropskih držav ima podoben sistem z obveznim zavarovanjem pri državnem ponudniku in tudi možnostjo neke vrste dopolnilnega zavarovanja.
Število specialistov v večini držav presega število splošnih zdravnikov, ki jih primanjkuje.
OECD: Plače v zdravstvu realno padajo
Poročilo Ministrstva za javno upravo nizkih plač zdravnikov in zobozdravnikov ne potrjuje navedb Fidesa, ki kot povprečno plačo zdravnikov in zobozdravnikov navajajo precej manjšo vsoto – 3.800 evrov z dežurstvi ali 3.080 brez namesto 4.673 evrov bruto. Medicinske sestre naj bi bile letos plačane okoli 2.447 evrov (bruto) mesečno.
Po podatkih Tarče je lahko zdravnik v zasebnem sektorju plačan tudi več kot 8-kratnik plače v javni bolnišnici, vendar s poudarkom na dejstvu, da se osnovna bruto plača zviša z nadurami, dežurstvi in raznimi dodatki do te mere, da je končni znesek v javnem sektorju tudi do 5-krat višji od osnovnega.
Ministrstvo za zunanje zadeve nam je sporočilo, da za primerjave uporabljajo že omenjene navedbe OECD. Zdravniška zbornica nam je prav tako posredovala izvleček poročila OECD: ˝V nekaterih državah, kot so Portugalska, Slovenija in Velika Britanija, so med letoma 2010 in 2019 plače tako družinskih zdravnikov kot drugih specialistov realno padle.˝
Nazadnje pa številke OECD pričakovano kažejo, da so plače višje, ko je višji BDP države. A tu govorimo o absolutnih zneskih, ne o plačnih razmerjih. Po navedbah Bloomberga pa analitiki napovedujejo, da bodo cene zavarovanj rasle hitreje od stroškov medicinskih storitev.
KJe smo???
Če mislijo zdravniki, ne doktorji se delati iz nas delavcev in inženirjev delati norca ni problem!
Najprej naj FIDES ob vsej zmedi z dohodki presitih zdravnikov z raznimi dodatki razčisti kaj je delovna obveznost in kaj je normalna produktivnost!
Predsednik sindikata FIDES nima nobene moralne pravice govoriti o etiki, ker so zaradi njega umrli trije pacienti, ker ni želel predati testerja za pline, kakor veleva zakon!!!!
On je imel tester pri sebi, ker ga ni želel posoditi za dvajset minut, pa do je navaden šlosarski kriminal na etični pogon samopašnega zdravnika!!!
Tega ne morejo odkriti butasti sodniki, ker imajo za strokovne izvedence priliznjene zdravnike.
Strokovni izvedenec o določenem delovnem procesu je lahko tudi iz druge stroke in ne zdravnik.
Se še spomnite otroške kirurgije in poročila neodvisnih strokovnjakov. NE! ker se zaradi postulata navidezne zdravniške etike ne smejo spomniti.
Če bi bila zavarovalnica zavarovalnica za dobro zavarovancev bi bilo povsem nekaj drugega, Tako pa je zavarovalnica za zaščito toplih riti zdravnikov četveroživk, ki govorijo proti večeru na odmevih o zdravniški etiki, Včasih če imajo zamik večerje pa še v tarči.
Red, ki bi bil potreben v zdravstvu bi šele pokazal kaj je re in kaj ni res.
Tako pa kot stara SLS, ki je kazala probleme v kmetijstvu s staro mamo, in kanglico mleka v roki, potomci pa v mestu čakajo na dedovanje za vikende, tako zdaj kažejo podeželskega zdravnika, ki res dela v primerjavi z mestnimi zdravniki, tipa Accetto st. (lahko tudi Turk, st. ) da bo politično nevtralno!!!!!
Dovolj je sprenevedanja, če je minister zato, da vsakemu podeželskemu zdravniku predpiše norma, pa naj odgovarja za prihodke 25.000 EUR na mesec za barabinske kovidne zaslužke. FIDES pa naj gre v luknjo s Kuštrinom vred!!!
Zapis je nastal po raziskovalnem delu amaterskega novinarja, in ne tistega, ki plačuje 200 EUR za prispevke, čeprav bi moral okoli 1.200 EUR ker je diplomiral in bi moral imeti brutto plačo vsaj 2.500 EUR.
Taki raziskovalni novinarji ki LAŽEJO in plačujejo nikakršne prispevke so navadne barabe in sprijene osebnosti zato, ker nočejo normalno delati in seveda državi plačevati davke.
Naredite javno zdravstvo privatno, pa bo kopica anomalij sama od sebe izginila. Tako kot imajo to recimo Nemci in co.
Re Nemcija:…To pomeni, da zdravstvenih storitev ne pokriva samo ena institucija in se ne izključuje privatnih ponudnikov.
Ta opis ne pomeni nic. V Nemciji je mnozica zdravstvenih zavarovalnic, vsak posameznik si lahko izbere eno od njih. Vec ali manj placujejo te zavarovalnice enake usluge. Poleg tega so se posebne, tki privatne zavarovalnice, ki placujejo vec in boljse usluge (npr. zdravljenje z glavnim zdravnikom). Te zavarovalnice so praviloma drazje.
Zdravniske ambulante so praviloma privatne, kar pa pacient ne obcuti. Lastnik je eden ali vec zdravnikov, ki pa imajo lahko zaposlene druge zdravnike in seveda pomozno osebje. Bolnisnice so v lasti razlicnih institucij, koncernov, cerkva, lahko pa tudi obcinske/mestne. Velike klinike so pogosto univerzitetne. Dolocene zdravniske usluge so praviloma samoplacniske, npr. zobne proteze, itd.
dokler polovica zdravstva ne bo privatiziranega, zavarovanje pa možno pri katerikoli zavarovalnici reda v slovenskem zdravstvu ne bo, pa naj vladajo desni ali levi.
Res je, ampak velika večina tako levih kot desnih, vsaj po mojem mišljenju, ve, kaj je treba storiti. Stvar je v tem, da ni politične volje. Kot tudi za marsikaj drugega ne. Niso oni tako neumni…
Problem Slovenije je kriminal.
Prbiližno desetino BDP se pokrade. Problem pa je v tem, da ta ukradeni kapital ne ostane v Sloveniji, ampak se preseli v tujino, to pa zato, da se spravi na varno in da ga ne osvetlijo domači organi pregona.
Ropanju je podvrežna celotna država, tudi zdravstvo.
Če želimo uspešnejše zdravstvo je potrebno prperečiti kriminal Tega pa lahko prperečimo le tako da ustvarimo sistem, ki izključuje ropanje.
Tak sistem pa ni sistem kotrolitranja, ko kontrolorja kontrolira kontrolor, ki ga prav tako kontrolira kontrolor in za to porabimo vsaj toliko sredstev kot za osnovno dejavnsot.
Kako pa reformirati zdravstvo je enostavno? Pojdimo čez mejo in prenesimo izkušnje od tam v Slovenijo, pa bo vse v redu. Seveda to lahko naredimo samo in izključno brez svobode!
Primerjave z Avstrijo in Nemčijo, kjer bolničarka zasluži trikrat toliko kot pri nas, nimajo nobenega smisla. Prva in večna anomalija zdravstvenega sistema pri nas je, da ljudje gojijo nerealna pričakovanja, posebej v smislu, da bi morali biti zdravniki zadovoljni z sramotno nizkimi plačami. Zakaj pa? Hkrati se pričakuje, da bodo garali kar po cele dneve, zameri pa se jim popoldansko delo pri koncesionarjih in privatnikih, čeprav je jasno, da s tem, krajšajo čakalne vrste. Namreč, svoje delo v bolnišnici so že opravili. Ne razumem zakaj ne bi smeli delati še zase popoldan? Ali bi morali torej delati še popoldan v bolnišnici zastonj??
Dalje je skrajni čas, da se zares ukine dodatno zdravstveno zavarovanje, ki ni nič kaj pošteno, če lahko gledamo, kako si zavarovalnice z dobički gradijo zasebne bolnice. Nič nimam proti zasebnim bolnicam, a naj se ne gradijo z našim denarjem.
Kot vidi se število “strokovnjakov” zdravstvenega sistema povečuje. Samoupravljanje je iz zbora delavcev prodrlo na socialna omrežja.
Za privatizacijo navijajo tisti skupaj s koristni I idioti, ki bodo potem privatizirali. V EU je 80% zdravstva javnega in 20% privatnega….