Kriza v slovenskem zdravstvu: kje smo v primerjavi z drugimi evropskimi državami?

vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Zaradi epidemije covida-19 so zdravstveni sistemi vseh držav utrpeli škodo in praktično vsi se soočajo s pomanjkanjem zdravstvenega kadra – zdravstvenih sester in (splošnih) zdravnikov. Poročilo Evropske komisije je pri slovenskem zdravstvu v letu 2019 izpostavilo problem pomanjkanja splošnih zdravnikov, po drugi strani pa je podalo oceno, da so bile plače relativno ustrezno uravnotežene.

Vseeno pa je WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) leta 2020 ocenila, da je naš plačni sistem neustrezen. Razložili so, da je določanje plač zdravstvenega kadra glede na javne plačne razrede in po urah pomanjkljiv, ker onemogoča implementacijo zadostnega stimulusa za uspeh. Tako pri javnih zavodih kot koncesionarjih so izpostavili netransparentnost.

Kar se tiče preobremenjenosti kadra, so izpostavili pomanjkanje zdravnikov in pomanjkljivo organizacijo. Minister za zdravje Bešič Loredan je tako napovedal, da bodo konec oktobra zbrani prvi podatki o učinkovitosti zdravniškega dela.

V članku primerjamo nekatere značilnosti zdravstva na Češkem, Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji s Slovenijo.

Nekateri trendi v postsocializmu


Hrvaški sistem je precej podoben našemu in po podatkih OECD je delež samoplačniških stroškov v zdravstvu nizek. Po raziskavi FEMS iz leta 2021 so zdravniki na Hrvaškem in v Sloveniji izražali nezadovoljstvo s težavami pri menjavah delovnega mesta, tudi pri prehodu iz javnih ustanov k zasebnikom.

Zadnje leto se Hrvati soočajo s skokovito rastjo stroškov bolnišnic ter spori med vlado in zdravniškimi sindikati ter mlajšimi zdravniki ravno zaradi plač. Primanjkuje jim tako medicinskih sester kot zdravnikov, ki so pogosto samozaposleni.

Za Hrvaško podatkov o razmerju med povprečno in zdravniško plačo ni, vendar naj bi bile plače tradicionalno nizke. Glede na povprečno mesečno plačo – okoli 1000 evrov – in zadnje navedbe hrvaškega zdravniškega sindikata HUBOL, da je plača zdravnika specialista povprečno 1.500 evrov brez dodatkov, se zdi trditev pravilna.

vir: OECD Health Statistics 2021.

Čehi za boljše storitve


Češki sistem nadpovprečno velik delež zdravstva pokrije z javnimi prispevki in trenutno deluje s sedmimi javnimi zavarovalnicami, vendar je trg skoncentriran na eni, ki pokriva stroške za 56 % češkega prebivalstva.

Deluje, kot je praksa v večini držav, po principu plačila glede na storitev fee-for-pay (FFP) – medtem ko se zadnje čase poskuša uvesti finančno kompenzacijo glede na uspešnost oziroma rezultate, kar naj bi motiviralo in izboljševalo kakovost, saj takšen sistem postavlja kvaliteto pred količino.

Sistem FFP je uveljavljen v večini držav, vendar se ga v razvitih državah poskuša nadomestiti ali združiti z drugimi.

Z drugačnim plačnim sistemom bi se morda lahko izognili ekscesom, kot je ugotovljena sistematična zloraba iz 2021, ki se je zgodila na ljubljanskem UKC na Kliniki za ortopedijo, kjer je nekatere ortopede med epidemijo za delo evidentiral eden od zaposlenih, čeprav so v resnici med tem delali pri drugem delodajalcu.

https://twitter.com/zdravniska/status/1575037105503207424?s=20&t=bBqzTEmMJW1jhUAYWFKEBg

Na Češkem sicer WHO sicer izpostavlja tudi nizko plačo medicinskih sester.

Avstrijski in nemški zgled


Če primerjamo enega od kazalcev učinkovitosti zdravstvenega sistema – delež neizpolnjenih zdravstvenih potreb, kot jih prikazuje spodnji graf, in sicer zaradi čakalnih vrst, stroškov ali oddaljenosti zdravstvenega izvajalca, v 2019 – dobimo naslednji vrstni red (od najslabše do najboljše): Slovenija, Hrvaška, Češka, Nemčija in Avstrija, pri čemer sta zadnji dve krepko nad evropskim povprečjem.

V Sloveniji težav ne pripisujejo stroškom, temveč čakalnim vrstam.

vir: OECD (2021)


Če države po (ne)izpolnjevanju zdravstvenih potreb zaradi ostalih razlogov razvrstimo od najslabše do najboljše, pa izgleda tako: Hrvaška, Češka, Nemčija, Avstrija, in Slovenija.

Iz tega razberemo, da je Hrvaška najmanj učinkovita, kar se tiče pacientove ocene, Slovenija ima težave z dostopnostjo in čakalnimi vrstami, avstrijsko in nemško zdravstvo pa očitno deluje sorazmerno dobro.

Nemčija se sooča s pomanjkanjem kadra – tudi zdravstvenega. Zaradi tega je letos implementirala t. i. ˝karto priložnosti˝ oziroma nekakšno verzijo delovnega vizuma.

Po podatkih portala Statista.com delež tujih zdravnikov v Nemčiji narašča, kar je posledica (tudi) politike, ki je glede na potrebe uvedla zaposlovanje tujih zdravnikov na podeželju in manj dostopnih območjih.

https://twitter.com/dw_politics/status/1567841842514862080?s=20&t=lweOIS3aYzy5D9_-0yeZsA

Nemški zdravstveni sistem ne deluje po principu sistema enega plačnika, kot je to značilno za Slovenijo, Italijo, Španijo, Švedsko in druge, skupno za 27 od 35 držav v Evropi. To pomeni, da zdravstvenih storitev ne pokriva samo ena institucija in se ne izključuje privatnih ponudnikov.

Zavarovanje je obvezno za osebe pod določeno mejo osebnega prihodka, zdravstvo pa se večinoma financira iz plačil zavarovancev, ki prispevajo glede na višino svojega dohodka.

Leta 2020 je bila šesta na svetu po številu medicinskih sester, prav tako je imela 4,5 zdravnikov na 1000, kar jo postavlja na peto mesto v Evropi in svetu. Hkrati pa so bili stroški za zdravstvo 11,2 % nemškega BDP, kar je evropski vrh, svetovno pa Nemčijo presegajo v ZDA, za katere je značilna izredno visoka poraba za zdravstvo (okoli 17 % BDP).

Po nekoliko pomanjkljivih podatkih OECD je bila leta 2019 povprečna plača nemškega (samozaposlenega) splošnega zdravnika 4,4-kratnik nemške povprečne plače, kar je največ v Evropi. Zdravniki specialisti zaslužijo 4,3-kratno vsoto povprečne plače (3,4-kratnik pri zaposlenih oz. 5,3-kratnik pri samozaposlenih), kar je najvišje razmerje v Evropi.

Narejeno po podatkih OECD.


Avstrija za zdravstvo nameni nekoliko manj, a je vseeno četrta v Evropi – ima pa največ zdravnikov (5,3) na 1000 prebivalcev na svetu.

Medicinskih sester ima nekoliko manj (10,3 na 1000) in se uvršča na osmo mesto, takoj za njo pa Slovenija.

Poleg obveznih prispevkov se lahko Avstrijci po zaposlitvi odločijo tudi za zasebno zavarovalnico in sistem jim omogoča veliko zasebnih ponudnikov storitev.

Dostopnost in zadovoljstvo sta bila še v 2019 visoka

V Avstriji plača splošnega zdravnika predstavlja približno 3-kratnik povprečne plače, kar jo glede na dostopne podatke uvršča na tretje mesto v Evropi, takoj za Nemčijo pa je po plači specialistov.

Podatki o plačah medicinskih sester so pomanjkljivi, vendar kažejo na trend rasti plače v Evropi.

Večina evropskih držav ima podoben sistem z obveznim zavarovanjem pri državnem ponudniku in tudi možnostjo neke vrste dopolnilnega zavarovanja.

Število specialistov v večini držav presega število splošnih zdravnikov, ki jih primanjkuje.

OECD: Plače v zdravstvu realno padajo


Poročilo Ministrstva za javno upravo nizkih plač zdravnikov in zobozdravnikov ne potrjuje navedb Fidesa, ki kot povprečno plačo zdravnikov in zobozdravnikov navajajo precej manjšo vsoto – 3.800 evrov z dežurstvi ali 3.080 brez namesto 4.673 evrov bruto. Medicinske sestre naj bi bile letos plačane okoli 2.447 evrov (bruto) mesečno.

Po podatkih Tarče je lahko zdravnik v zasebnem sektorju plačan tudi več kot 8-kratnik plače v javni bolnišnici, vendar s poudarkom na dejstvu, da se osnovna bruto plača zviša z nadurami, dežurstvi in raznimi dodatki do te mere, da je končni znesek v javnem sektorju tudi do 5-krat višji od osnovnega.

Ministrstvo za zunanje zadeve nam je sporočilo, da za primerjave uporabljajo že omenjene navedbe OECD. Zdravniška zbornica nam je prav tako posredovala izvleček poročila OECD: ˝V nekaterih državah, kot so Portugalska, Slovenija in Velika Britanija, so med letoma 2010 in 2019 plače tako družinskih zdravnikov kot drugih specialistov realno padle

Nazadnje pa številke OECD pričakovano kažejo, da so plače višje, ko je višji BDP države. A tu govorimo o absolutnih zneskih, ne o plačnih razmerjih. Po navedbah Bloomberga pa analitiki napovedujejo, da bodo cene zavarovanj rasle hitreje od stroškov medicinskih storitev.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30