Korupcijska afera v Evropskem parlamentu odpira vprašanja tudi o transparentnosti bruseljskih nevladnih organizacij

EU je lani decembra pretresel eden največjih korupcijskih škandalov v njeni zgodovini, potem ko je belgijska policija 9. decembra aretirala grško poslanko Evropskega parlamenta Evo Kaili zaradi obtožb o korupciji, ki naj bi bila povezana s Katarjem.

Korupcijska afera se je razširila na nekaj parlamentarcev in z njimi povezanih oseb. Klici po večji transparentnosti v Evropskem parlamentu pa so sedaj dosegli tudi druge kotičke Bruslja in njegovega t. i. evropskega "mehurčka".

Namreč po tem, ko je Pier Antonio Panzeri, nekdanji poslanec Evropskega parlamenta v središču škandala, ki je bil aretiran, z belgijskim zveznim tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde in obljubil, da bo navedel imena, je Bruselj v zadnjih tednih poln bojazni, koga bo policija ujela naslednjega.

Razprava o večji preglednosti lobiranja v EU se je razplamtela po škandalu Qatargate, v katerem je imela nevladna organizacija "Boj proti nekaznovanosti" ključno vlogo. Nevladna organizacija je bila v lasti nekdanjega italijanskega poslanca Evropskega parlamenta Piera Antonia Panzerija in ni bila vpisana v register EU za preglednost.

Nadaljevanje korupcijske afere v Evropskem parlamentu

Evropski parlament je v četrtek odvzel imuniteto poslancema Andrei Cozzolinu in Marcu Tarabelli ter tako belgijskim tožilcem omogočil, da ju zaslišijo o njuni vpletenosti v korupcijski škandal Qatargate, ki je močno pretresel Bruselj.

Ukrep, ki je bil odobren z dvigom rok, je najnovejši preobrat v razvijajočem se škandalu zaradi domnev, da so države, med njimi Katar in Maroko, morda nezakonito vplivale na delo Parlamenta.

Cozzolino in Tarabella sta osumljena hudih kaznivih dejanj, ki bi lahko pomenila korupcijo, pranje denarja in sodelovanje v kriminalni združbi, je razvidno iz dveh poročil o odvzemu imunitete, ki so ju poslanci prav tako potrdili.

Tarabella, belgijski poslanec Evropskega parlamenta, in Cozzolino, ki je Italijan, sta odločno zanikala kakršne koli kršitve. Oba sta člana skupine socialistov in demokratov.

Po poročilih Parlamenta je Cozzolino obtožen, da je sprejemal denar za blokiranje resolucij, ki škodijo interesom držav, ki niso članice EU. Poslanec je predsedoval parlamentarni delegaciji z državami Magreba, vključno z Marokom, in je bil glavni poslanec socialistične skupine pri resolucijah o človekovih pravicah.

Tarabella je osumljen, da je od Panzerija prejel do 140.000 evrov podkupnine, da bi v Evropskem parlamentu sprejel določena stališča v korist vlad držav nečlanic EU, so še pokazala poročila. Preden je v začetku tega meseca odstopil, je bil podpredsednik parlamentarne delegacije v zalivskih državah.

Lobisti pa opozarjajo na problematiko nevladnih organizacij

Zahteve za strožja pravila o preglednosti lobiranja v EU so po škandalu Qatargate korak v pravo smer, vendar bi morali oblikovalci politik pozorno spremljati tudi financiranje nevladnih organizacij s strani fundacij ali drugih združenj, katerih donatorji so redko razkriti, komentira Paul Varakas, vodja združenja lobistov EU, v enem izmed svojih zadnjih intervjujev.

Varakas, predsednik Društva strokovnjakov za evropske zadeve (SEAP), je dejal, da čeprav je večina nevladnih organizacij s sedežem v Bruslju vpisana v register EU za preglednost, bi bilo treba več pozornosti nameniti temu, od kod prihaja njihovo financiranje.

"Če ste komercialni subjekt, bodisi da lobiranje izvajate kot interno dejavnost bodisi prek trgovinskega združenja, je povsem jasno, da vaš denar prihaja iz vašega dobička [...] ni presenečenje, da se trgovinsko združenje za avtomobile financira iz prodaje proizvajalcev avtomobilov," je komentiral.

Vendar pa se težava s preglednostjo pojavi pri združenjih in nevladnih organizacijah z večplastnim financiranjem. "Obstajajo nevladne organizacije, ki navajajo, da njihovo financiranje prihaja od fundacij iz Evrope ali zunaj nje, vendar donatorji, ki stojijo za temi fundacijami, pogosto niso razkriti," je dejal Varakas.

Pripravljajo se nova pravila

"Zaupanje je treba hitro obnoviti, o novih pravilih pa se je treba dogovoriti na pregleden način," je povedal Varakas in dodal, da ni dober znak dejstvo, da ne poteka javna razprava, temveč se o vsem trenutno razpravlja le na sestankih za zaprtimi vrati.

Glede na informacije, ki so doslej pricurljale v javnost, obstaja nekaj dobrih elementov, kot je na primer to, da se poslanci Evropskega parlamenta srečujejo le s subjekti, ki so vključeni v register preglednosti.

Kot denimo tudi to, da se spremeni pravilo za nekdanje poslance. Nekdanji poslanci Evropskega parlamenta – ki lahko po koncu poslanskega mandata delajo v zasebnem sektorju – ne bodo imeli samodejnega dostopa do prostorov Parlamenta EU, da bi se srečali s svojimi nekdanjimi kolegi, razen če bodo navedli natančne razloge za ta srečanja in dejstvo, da so nekdanji poslanci EU.

Vendar je Varakas opozoril, da novi predlogi ne bi smeli vseh spraviti v isti okvir, saj bi morali zaostriti pravila za pošteno lobiranje v EU. "V predlogu je na primer nekakšna obveznost, da pojasniš razlog, zakaj vstopaš v prostore Parlamenta EU. To je sicer dobra zamisel z vidika preglednosti, vendar bodo ogromne vrzeli in kolateralna škoda, ki jo boste videli, pomenili, da bo vse manj lobistov opravljalo posle v prostorih Parlamenta," je dejal.

Obstaja namreč utemeljeno predvidevanje, da se bodo namesto tega lobisti z evropskimi poslanci srečevali zunaj Parlamenta, kjer ne bo treba utemeljevati, zakaj takšna srečanja. "Najti je potrebno pravo ravnovesje, tako da si prizadevamo za večjo preglednost, vendar pa moraš imeti možnost, da če si lobist, ki je vpisan v register za preglednost, in izpolnjuješ številne zahteve glede preglednosti, svoje zadeve svobodno opravljaš v Parlamentu," je sklenil.