Komentar tedna: Neznosna lahkost sprenevedanja

13.000 »računalnikov Emilije Stojmenove Duh« postaja sinonim za (ne)delovanje celotne vlade premierja Roberta Goloba, še posebej slednjega.  

V javnosti se uporablja izraz, da gre za računalnike ministrice za digitalno preobrazbo, čeprav so seveda državni. Na tem mestu ne bomo obnavljali fiaska z nabavo in neuspešnimi poskusi (brezplačne) razdelitve teh prenosnih računalnikov, kupljenih za 6,5 milijona evrov.  

Kot je znano, so jih brez zapletov razdelili zgolj tri tisoč (občinam, prizadetim v poplavah, in srednjim šolam ter javnim zavodom, katerih ustanovitelj je država), že več mesecev pa spremljamo mučno zgodbo o razdeljevanju preostalih 10.000 kosov opreme socialno šibkim družinam s šoloobveznimi otroki, od katerih so jih razdelili zgolj približno deset odstotkov. Da bo mera polna, se Stojmenova Duh na vse pretege brani, da bi spremenili zakonodajo, ki bi omogočala razdelitev teh prenosnikov tudi osnovnim šolam. Te jih nujno potrebujejo, pa nimajo denarja za nabavo. Razumi, kdor more.  

Gospa je že dolgo nazaj postala breme ne zgolj za resor, ki ga vodi, pač pa za celotno vlado. Nakup računalnikov preverja Komisija za preprečevanje korupcije, Agencija za varstvo konkurence sumi, da so se štiri podjetja, izbrana na razpisu, dogovorila o razdelitvi posla, pred kratkim je še Računsko sodišče ugotovilo, da nakup ni bil opravljen v skladu z načeli učinkovitosti in gospodarnosti.  

Nedoumljivo je, da premier Golob še naprej podpira in brani ministrico, ki je izkazala takšno nesposobnost. Za to sta najbolj verjetna dva razloga: arogantnost oblasti v smislu nepriznanja napake, da je takšno osebo sploh postavil na položaj, ali pa finančni interesi v ozadju. Morebiti oboje skupaj. Druga interpelacija, ki jo je zoper ministrico nedavno vložila stranka SDS, vsebuje še več razlogov za njeno razrešitev kot prva. Že pri prvi pa je bilo pomenljivo, da so ji podporo v državnem zboru odrekli poslanci koalicijskih strank SD in Levice. Jasno – zakaj bi Gibanje Svoboda še njim naložilo breme odgovornosti za omenjeno funkcionarko? 

A za Stojmenovo ni značilna zgolj odsotnost vsakršne samokritike, da položaju ni dorasla. Še bolj moteča je skrajna sprenevedavost, manipulativnost, lažnivost, aroganca. Zanjo je opisana nabava še vedno zgodba o uspehu, kot še več njenih drugih polomij, pri čemer je vlagateljem (prve) interpelacije očitala, da so se nanjo spravili, ker je »tujka, migrantka, čefurka«.  

Poskus čustvene manipulacije in preusmeritve pozornosti ni uspel. Seveda ni problem njeno makedonsko poreklo niti to, da je ženska, pač pa dejstvo, da ne obvlada vodenja ministrstva in je zato škodljiva. O njeni osebnosti veliko pove že to, kako se je sploh zavihtela na ministrski položaj. Na volitvah aprila 2022 je kandidirala na listi Socialnih demokratov, vendar ni bila izvoljena. V volilnem okraju v Mariboru je prejela zgolj 781 glasov. Ko je uvidela, da v ministrski kvoti SD zanjo ne bo prostora v vladi, je le nekaj dni po volitvah prestopila v Gibanje Svoboda in nato postala ministrica iz kvote te stranke. Seveda se je ob tem v svojem stilu sprenevedala, da ni izstopila zaradi tega, ker ji SD ni ponudila ministrskega položaja. Toda za to stranko, ki ima že brez nje v vladi obilo afer, je bil očitno odličen razplet, da so se je tedaj znebili. Ostali se je žal še vedno nismo. 

Za Stojmenovo ni značilna zgolj odsotnost vsakršne samokritike. Še bolj moteča je skrajna sprenevedavost, manipulativnost, lažnivost, aroganca.  

Prelistaj Domovino 161 na spletu