Komentar tedna: Mesarsko klanje v Ukrajini

V ognjenem peklu ukrajinske vojne se je odprla nova fronta. Ukrajinske sile so pri Kursku prodrle kar 40 kilometrov na ozemlje Rusije. Rusi se sprašujejo, kako se je lahko to zgodilo, krvaveči Ukrajinci pa še vedno hrepenijo po zmagi, svobodi in po koncu vojne. 

Slovenski mediji vse manj poročajo o vojni v Ukrajini. Nihče od novinarjev si ne želi na bojišče, da bi poročal, kaj se tam dogaja. Edvard Žitnik, novinar TV Slovenija, je prve dni vojne napovedoval, da bodo Rusi v nekaj dneh zavzeli Kijev in vojna bo hitro končana. To se ni zgodilo. Čeprav v slovenskih medijih ni mogoče podrobno spremljati razmer v Ukrajini, tam vsak dan potekajo krvavi boji. To poletje je Putin v boj poslal vse razpoložljive može in topove v upanju, da vojno končno obrne v svojo korist. Na kar 1.200 kilometrov dolgi frontni črti ruske enote vsak dan izvedejo približno 150 silovitih napadov na različne dele ukrajinske obrambe.  

Razmere, ki sem jih doživel na vzhodni fronti blizu Bahmuta, težko opišem. Stalne eksplozije topniških granat ubijajo človekov razum, ne samo telesa. Kričanje ranjencev, krvave roke, noge, objokani obrazi ljudi, ki so izgubili najboljše prijatelje in tovariše. Ob eksplozijah tankovskih granat se vsakomur zatresejo kolena. Nad glavami letijo rakete, droni in letala, namenjeni ubijanju ljudi, ki trmasto branijo vsak meter svoje domovine. Bratje v orožju se borijo za lastno preživetje, pa tudi za prihodnost svojih otrok. Zaradi pompoznega poročanja državnih medijev mi kolegi iz Moskve razlagajo, da večina Rusov verjame, da njihova vojska zmaguje. Ob tem je prepovedano govoriti o že več kot pol milijona ranjenih in ubitih ruskih vojakih. Rusi verjamejo, da so »ukrajinske nacistične sile« tik pred zlomom in da ukrajinsko ljudstvo komaj čaka »osvoboditelje« ter sovražno gleda »na vse več Natovih vojakov, ki se skupaj s kijevskimi nacisti borijo proti zmagoslavni ruski vojski«. Nekateri se sicer zavedajo teh laži ruske propagande, večina pa ji verjame. 

Zadnja ofenziva pri Kursku je šokirala 135.000 Rusov, ki so v strahu pred vojno zapustili domove. Ukrajinci so zavzeli kar 1.200 kvadratnih kilometrov ozemlja, 93 vasi in manjše mesto. Moskva nezadovoljnežem, ki ne razumejo, »kako se je lahko najmočnejša vojska na svetu umaknila pred nacističnimi milicami«, prek državnih medijev sporoča, da ima Putin »vse pod nadzorom«, in jih poziva, naj »ohranjajo razmere mirne«. Putin je izjavil, da »ne bo nikogar zapustil v nevarnosti«. Kako dramatične so razmere, govori dejstvo, da je celo najtesnejši ruski vojni zaveznik Aleksander Lukašenko, predsednik Belorusije, prvič pozval Putina in Zelenskega, naj končata vojno, in izrazil skrb za usodo Rusije. Seveda ga ob morebitnem Putinovem neuspehu skrbi predvsem lastna usoda. 

Ukrajincem so nove zmage vlile dodatno upanje. Predajo zavračajo. »Ne glede na to, ali nam bo Zahod še pošiljal pomoč, se bomo borili za svojo domovino. Če nas bodo prijatelji na Zahodu podpirali, jim bomo večno hvaležni. Zmagali bomo že s tem, da bomo Rusiji preprečili okupacijo naše države. Če pomoči ne bomo več dobili, bomo vojno sicer izgubili, Ukrajina pa bo postala del Rusije. A večina od nas, ki ne želi živeti v suženjstvu, bo ponosno umrla, vedoč, da se nismo kot strahopetci predali in pokleknili pred zlom,« mi je dejal ukrajinski novinarski kolega Viktor. 

Razmere, ki sem jih doživel na vzhodni fronti blizu Bahmuta, težko opišem. Stalne eksplozije topniških granat ubijajo človekov razum, ne samo telesa. 

.Postanite naš naročnik ali kupite 72-urni dostop do naročniških vsebin za 3,95 €.
Lahko pa tudi nenaročniki prelistate predogled tednika Domovina – s klikom na spodnji gumb.

Prelistaj Domovino 163 na spletu