Kolesarski telemark za čisto desetico

Embed from Getty Images
V Parizu se je v nedeljo končala 105. kolesarska dirka po Franciji. Nič se ne bom zmotil, če zapišem, da smo tokratno izvedbo Slovenci spremljali daleč najbolj podrobno do zdaj. Prvi in daleč najmočnejši razlog so izjemne predstave Primoža Rogliča. A nikakor ne edini.

Nepojemljivi Primož

Njegovi zadnji rezultati, kot tudi krivulja njegovega napredka od vstopa v profesionalno kolesarstvo, spadajo v rubriko znanstvene fantastike. Slovenski kolesarji na največjih dirkah (Tour, Giro, Vuelta) še nikoli niso bili boljši kot 9., Roglič je bil eno etapo oddaljen od zmagovalnega odra.

Kako je napadal tekmece v 16. etapi, v kateri si je priboril 43 sekund prednosti in zasedel četrto mesto. V petek je največje zvezdnike svetovnega kolesarstva zlomil na spustu.

Ni čudno, da se ljubitelji in poznavalci sprašujejo, kaj bi bilo, če bi ga njegova nizozemska ekipa že pred začetkom dirke proglasila za kapetana. Vztrajali so s Stevenom Kruijswijkom, ki ima prednost zaradi izkušenj in ker je Nizozemec.

Čez vikend sem v Italiji govoril z Italijanom, ki dela za podjetje Bianchi. To s kolesi zalaga ekipo Lotto-NL Jumbo in je Primožu tudi izdelalo posebno kolo s sliko Triglava in skakalca. Njegovo mnenje je, da so Nizozemci izjemno dobro speljali situacijo. V Kruijswijku so imeli domačega kolesarja, ki je na velikih dirkah bolj izkušen, Primož pa je mlajši in izjemen talent. Na koncu so zasedli 4. in 5. mesto, kar je za proračun iz sredine svetovne serije neverjeten uspeh.

Po sobotni etapi, ko je v kronometru izgubil četrto mesto, je Primož prvič izrazil nezadovoljstvo: »Če bomo še naprej vozili s 5 let staro tehnologijo, ne bomo nikamor prišli. Če bi bil jaz na istem kot pred 5 leti, bi bil še skakalec«. Primož vedno znova dokazuje, da je v svojem bistvu vrhunski športnik. Ravno zato ne pristaja na kompromise. Kar mravljice dobim, ko pomislim, kaj nam bo pripravil v prihodnosti.

Kolesarstvo ima v Sloveniji vse močnejše korenine, vse širšo bazo tekmovalcev in rekreativnih kolesarjev ter vse več ljudi, ki spremljajo dogajanje na profesionalnem nivoju.

Ozvezdje Skyevega neba

Podobno situacijo so imeli tudi v najbogatejši ekipi na svetu, v britanskem Skyu. Le s to razliko, da je tam izzivalec premagal kapetana. Gerraint Thomas je bil 5 let pomočnik Chrisa Frooma, tokrat je bil prepričljivo boljši. Na skoraj vsaki etapi ga je prehitel, Froome pa je zasedel tretje mesto.

Morda to Skyu potihem celo nekoliko bolj ustreza, saj so tako izpeljali mehek prehod in na neboleč način umaknili Frooma – obtoženega dopinških prekrškov – iz soja žarometov. Froome je bil tudi ob poti deležen jeze in žvižgov francoskih gledalcev.

Kako se bo Sky z obtožbami spopadel v prihodnosti, bo v veliki meri določilo njihovo prihodnje delovanje. V Froomu imajo enega najuspešnejših kolesarjev v zgodovini, v Thomasu svežega zmagovalca, ki bo še pokazal, česa vsega je sposoben, v Kolumbijcu Eganu Bernalu pa talent za prihodnost.

Novi standardi

In prav prihodnost nas lahko navdaja z navdušenjem, skoraj evforijo. Kot bi se vse naekrat postavilo v prid kolesarskega športa. Dirka po Franciji je v nekaj letih postala glavni in zaščitni znak naše nacionalne televizije. Martin Hvastija je strokovni komentator iz sanj, kakršnega na primer slovenski nogomet ni uspel sestaviti nikoli.

Do obisti pozna zakonitosti tekmovanja na tem nivoju, ima prijeten glas in bogat besedni zaklad, zna izkoristiti mirnejše trenutke za pripovedovanje zgodbic, pokritizira, kar si grajo zasluži in utihne, ko trenutek to zahteva. Tour je eno redkih športnih tekmovanj, kjer vam lahko zatemnijo celo Eurosport, pa vas ne bo motilo.

Kolesarstvo ima v Sloveniji vse močnejše korenine, vse širšo bazo tekmovalcev in rekreativnih kolesarjev ter vse več ljudi, ki spremljajo dogajanje na profesionalnem nivoju. Zato še naprej trdim, da lahko postane naš osrednji poletni šport.

Pri tem lahko močno vlogo odigrajo tudi prelepi posnetki francoske pokrajine, gradov in gorovij. Vsega tega smo vajeni tudi mi, le da je pri nas vse nekoliko manjše. Tako kot je Roglič dokazal, da lahko iz majhne baze pride biser, ki izziva največje na svetu.