Kdo živi tisoč življenj?

»Kdor bere knjige, živi tisoč življenj,« pravi modra misel ameriškega pisatelja in scenarista Georgea R. R. Martina. 23. april zaznamuje svetovni dan knjige in avtorskih pravic, Slovenija pa je ena rednih evropskih držav, ki praznik knjige praznuje ves teden.

Kljub temu da danes na internetu dobimo skorajda vse, je še vedno poseben užitek v roke vzeti knjigo, povonjati njene neštetokrat prelistane strani in se v mislih preseliti v drug svet. Temu pritrjujejo tudi številne misli o knjigah in branju. »Knjige so edinstvena prenosljiva čarobnost,« je zapisal pisatelj in scenarist Stephen King. O njihovi magični moči pa se strinja tudi ena najbolj prevajanih in branih avtoric J. K. Rowling, ki pravi: »Ko bereš dobro knjigo, se lahko zgodi nekaj zelo čarobnega.«

Svetovni dan knjige se je tudi letos vrnil na slovenske ulice, z njim pa obilica zabavnih, poučnih in pa predvsem literarnih dogodkov. Slovenija je namreč ena redkih evropskih držav, ki praznik knjige praznuje en teden v okviru 5-dnevnega festivala Slovenski dnevi knjige. Njihov namen je preko najrazličnejših kulturnih dogodkov promovirati branje in knjigo v vseh plasteh družbe. Vse to je pomembno za ohranjanje slovenske kulturne dediščine s pisano besedo.

Ob priložnostih dneva knjige je bilo do zdaj predstavljenih kar nekaj predlogov, kako narediti povprečnemu bralcu knjigo bolj dostopno. Med drugim se je znižal davek na knjige, z idejo in geslom »Podarimo knjigo« pa se 23. april uvaja tudi kot dan podarjanja knjig.

Praznovanje dneva knjige je sicer povezano s starim ljudskim običajem, ki izhaja iz Katalonije. Tamkajšnji prebivalci so na ta dan svetega Jurija že od nekdaj podarjali vrtnico in knjigo. Rekli so: »Vrtnica je za ljubezen, knjiga pa za vedno!« Svetovni dan knjige je nato leta 1995 razglasil Unesco, praznik pa je tesno povezan tudi s književnostjo. Tega dne leta 1616 sta umrla znamenita književnika: Miguel de Cervantes in William Shakespeare.

Znana imena, ki se potegujejo za nagrado kresnik

Danes so predstavili prvi izbor nominirancev, za letošnjo nagrado kresnik. To vsako leto podelijo najboljšemu romanu leta. Lani so prestižno Delovo priznanje posthumno podelili Ladu Kralju za roman Ne bom se več drsal (Beletrina). Letos se zanjo poteguje deset del, od tega je sedem avtoric in trije avtorji: Posuj se s pepelom vaših očetov Laure Buzeti (Litera), Smrt, v temo zavita Samante Hadžić Žavski (LUD Literatura), O vinu, kozah in drugih prevarah Borisa Kolarja (Goga), Kenozoik Blaža Kutina (Goga), Toxic Eve Mahkovic (Beletrina), Pričakovanja Anje Mugerli (Cankarjeva založba), Težka voda Pie Prezelj (Goga), Tri barve za eno smrt Janje Rakuš (Litera), Zakaj ima moj hudič krila Tereze Vuk (Beletrina) in Gral Vlada Žabota (Beletrina).

Finalna peterica bo razkrita 23. maja, nagrado kresnik za najboljši roman preteklega leta pa bodo že 34. po vrsti podelili čez dva meseca na Rožniku.