Kdo v tihi vojni med policijo in nevladniki glede migrantov prestopa mejo zakonitega?

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
V ozadju uradnih statistik o ilegalnih prestopih državne meje in številu prošenj za azil poteka tiha vojna med nevladnimi organizacijami in policijo.

Medtem ko se aktivisti na vse kriplje trudijo v Evropsko unijo spraviti čim več migrantov, skuša policija ilegalne prihode zamejiti z vračanjem vseh, ki ob prijetju ne izkažejo namere za mednarodno zaščito.

In potem, ko je sredi poletja prišlo do večjega preobrata glede odstotka podanih prošenj, so nevladne organizacije policijo obtožile, da migrante vrača na Hrvaško četudi zaprosijo za azil.

Danes so iz urada Varuha človekovih pravic sporočili, da njihov podrobni nadzor ravnanja policistov na južni meji tovrstnih obtožb ne more potrditi, a hkrati tudi ne ovreči.

Iz Velike Kladuše pa medtem prihajajo informacije o spremembah na balkanski poti v EU. Smer skozi Slovenijo in Avstrijo zaradi prestrogih policijskih kontrol ni več toliko atraktivna kot poskus doseganja EU preko Trsta, oziroma Italije. Cena za pot od BiH do Trsta znaša 2.000 evrov.

Slovenski policisti so v lanskem letu obravnavali 9.149 ilegalnih prehodov državne meje, kar je za 373 odstotkov več kot leta 2017. Policisti so jih na Hrvaško vrnili 4.784, za azil pa jih je zaprosilo 2.875, približno dvakrat toliko kot lani. Policiji je lani odobrila 102 prošnji, kar 2.372 postopkov pa je bilo ustavljenih, saj so migranti po vložitvi zapustili nastanitvene kapacitete in izginili neznano kam.

Velika razlika med vloženimi in odobrenimi prošnjami za azil je predvsem posledica zlorabe tega instituta za omogočeno nadaljevanje poti proti ciljnim državam EU (klik za povečavo)


Tovrstno potezo - zaprosilo za mednarodno zaščito - v izogib vračanju na Hrvaško migrantom svetujejo slovenske nevladne organizacije, ki jim pomagajo na njihovi nezakoniti poti iz BiH v Evropsko unijo. Podrobnosti tovrstnega početja smo na Domovini že predstavili. Gre za informiranje že v Bosni, kako ravnati po nezakonitem prestopu slovenske meje, da ne bodo vrnjeni nazaj. Po vložitvi prošnje za azil imajo namreč pravico prostega gibanja po ozemlju Republike Slovenje, kar migranti nato izkoristijo za nadaljevanje poti na Zahod.

Posledično jih ob zajetju v kateri od drugih evropskih držav vračajo tja, kjer so zaprosili za mednarodno zaščito - v tem primeru v Slovenijo.  Zadnje poročilo sektorja mejne policije navaja, da se število sprejetih oseb od sosednjih varnostnih organov povečuje predvsem na meji z Italijo. "Znaten del sprejetih tujcev predstavljajo tisti, ki zapustijo nastanitvene kapacitete prosilcev za mednarodno zaščito in potujejo proti ciljnim državam."

V letu 2018 je bilo tako v Slovenijo vrnjenih 599 migrantov, kar je dvakrat več od leta poprej.

Zakaj naenkrat upad prošenj za mednarodno zaščito?


Da se v zakulisnem preigravanju stvari nenehno prilagajajo razmeram, kažejo razmerja med številom zaznanih ilegalnih prehodov meje in število prošenj za azil.

Razmerje med številom nedovoljenih prehodov meje in številom oseb,ki so izrazile namero za zaprositev za azil za območje PP Črnomelj (klik za povečavo)


Vse do maja so namreč praktično vsi prestreženi ilegalni migranti v Sloveniji tudi nakazali namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito. Z junijem pa se je, hkrati z velikim povečanjem števila zaznanih ilegalnih prehodov meje, drastično spremenilo tudi to razmerje (desni graf).

Državni sekretar na notranjem ministrstvu, Boštjan Šefic je to obrazložil z boljšim izvajanjem dvostranskega sporazuma s Hrvaško in povečanim pritokom nezakonitih migrantov. Nevladne organizacije pa so preko medijev policijo obtožile, da v Hrvaško vrača tudi tiste migrante, ki so izrazili namero za zaprosilo za azil, kar pa je nezakonito.

Varuh ni odkril nezakonitih policijskih praks, jih pa sumi


Urad Varuha človekovih pravic je raziskoval prav te očitke. Predstavniki nevladnih organizacij so se namreč, z odmevno medijsko podporo, poleti podali v Veliko Kladušo ter tam iskali “dokaze”, da slovenska policija z migranti ravna nezakonito, grobo, in jih kljub temu, da zaprosijo za azil, vrača na Hrvaško. Sproti pa so seveda migrante informirali, kako "pravilno" ilegalno vstopiti v Slovenijo, da jih policija ne bo vrnila na Hrvaško.

Po obisku policijskih uprav v Črnomlju in Metliki in pregledu dokumentacije je varuhinja ugotovila, da očitkov ne morejo ne potrditi, ne ovreči, ker to iz policijskih zapisnikov oziroma zabeležk ni razvidno.

Namestnik varuhinje Ivan Šelih je zato policijo posredno pozval k skrbnejšemu beleženju vseh podatkov ob obravnavi migrantov. "Odpraviti je treba dvom oz. očitek, ali je imela oseba, ki je bila v pridržanju, namen zaprositi za azil, ali pa je prošnjo celo podala, pa je bila ta preslišana."

Po njihovem mnenju bi namreč policisti lahko že sedaj brez velikega dodatnega administriranja vodili postopke na način, ki bi dal odgovor na kasnejše vprašanje, ali je tujec v obravnavi imel namen izraziti prošnjo za mednarodno zaščito.

Glede spremembe razmerja med vsemi prestreženimi ilegalnimi migranti in tistimi, ki zaprosijo za mednarodno zaščito pa v uradu menijo, da je vzroke mogoče iskati med drugim tudi v policijskem delu, oziroma spremenjeni praksi postopanja s tujci na PP Črnomelj, o čemer je sredi junija pisal Dnevnik.

Novi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je konec januarja obiskal  Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC) v Ljubljani. MNZ je eden največjih financerjev ter organizacije, na terenu pa se med njo in policijo odvija nenavadna vojna okrog migracij. (vir foto: MNZ)


A policija tovrstne očitke vztrajno zavrača ter vztraja pri trditvi, da je povečanje števila vrnitev oseb na Hrvaško predvsem posledica uspešnega izvajanja Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o izročitvi in sprejemu oseb, katerih vstop ali prebivanje je nezakonito.

Po besedah MNZ je eden od učinkov doslednega spoštovanja določil sporazuma tudi razbijanje »poslovnega« modela organiziranih kriminalnih združb, ki so vse bolj vpletene v pomoč pri prepovedanem prehajanju državne meje, kar je razvidno iz porasta prijetih in pridržanih oseb, ki so nudile pomoč pri organiziranju ilegalnih prehodov meje.

Pri tem pa so po besedah Šefica na limanice tihotapcev padli tudi mediji in nevladne organizacije.

Migranti v Bosni: Evropo je vse težje doseči


Čeprav statistike slovenskega ministrstva za notranje zadeve tega (še) ne potrjujejo, pa iz Velike Kladuše prihajajo informacije, da je Evropo po Balkanski poti vse težje doseči.

Zato se spreminjajo tudi glavne smeri. Kot poroča portal Oslobođejne.ba, se po novem podajajo na 200 kilometrsko pot preko Plješivice, Like in Gorskega Kotorja ter nato preko Slovenije do Trsta.

"Iz Italije gremo v Evropo. Francijo, Španijo, Belgijo, Nizozemsko, Anglijo. Vse to iz Italije. Preko Slovenije in Avstrije nimamo možnosti. Policijske kontrole so premočne," je novinarju povedal Alex iz Maroka.

Po oceni omenjenega medija je samo lani v BiH prišlo  24.000 migrantov. Danes jih je tam okrog 4.000, kar pomeni, da se jih je proti severu odpravilo več kot 20 tisoč.

Koliko ilegalnih prehodov meje slovenska policija dejansko prestreže, je seveda lahko zgolj stvar grobe ocene. A sklepajoč po primerjavah zgornjih statistik detekciji uide več kot polovica vseh, ki na schengenski meji poskusijo svojo srečo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike