Kakšno ceno ima 6 let pregona nedolžnega Franca Kanglerja in komu bi morali izstaviti račun?

Novembra 2012, ko so v mariborsko mestno hišo letele goreče bakle in granitne kocke, se je začela javna gonja proti takratnemu mariborskemu županu in državnem svetniku Francu Kanglerju.

Sledil je prisilni županski odstop, nato odvzem svetniškega mandata, 23 kazenskih ovadb ter dve pravnomočni obsodbi na 7 mesecev zapora (ena pogojno). 

Danes, šest let in pol kasneje, sta obe pravnomočni sodbi na Vrhovnem sodišču razveljavljeni, od skupno 23 sodnih postopkov, sproženih proti Kanglerju, pa se jih je 21 končalo v Kanglerjev prid, dva pa še ostajata odprta.

Zaradi tovrstnega, po njegovih besedah politično motiviranega sodnega pregona, Franc Kangler zdaj od države zahteva odškodnino, ki bi po pisanju Dela lahko znašala okoli 600 tisoč evrov. 

Izpostavljamo konkretne osebe v dolgoletni sagi, ki bi se jo dalo razumeti tudi kot nasilno odstranitev ideološko in politično "nepravega" župana v okoliščinah, ki so omogočale, da se ga potisne v vlogo grešnega kozla spodbujenega ljudskega nezadovoljstva. 

Gonja proti županu Kanglerju

Novembra 2012 so v Mariboru, domnevno spontano zaradi postavitev radarjev na nekaterih vpadnicah, vzniknili protesti, ki so postopoma prerasli v slovite "Vseslovenske ljudske vstaje." Preskok od lokalno in številčno omejenih protestov do množičnih, tudi nasilnih, demonstracij več tisoč ljudi, je bil po mnenju poznavalcev spretno usmerjan preko družabnih omrežij. V Mariborskem primeru največ preko Facebook skupine Franc Kangler naj odstopi kot župan Maribora, za katero, kot so takrat trdili nekateri lokalni politiki, kasneje pa je tako pisal tudi Večer, naj bi stala  Saša Pelko in Darko Berlič.

[caption id="attachment_206776" align="alignright" width="360"] S tovrstnimi propagandnimi objavami so v FB skupini ljudi pozivali k "obiskovanju" na domu mariborskih mestnih svetnikov[/caption]

Prvi je nekdanji Zaresovec, nato pa Fištravčev podžupan in zdaj vodja svetniške skupine Andreja Fištravca v mariborskem mestnem svetu. Darko Berlič pa je nekdanji vodja Fištravčevega volilnega štaba in po poročanju medijev tisti, ki naj bi nabavil razvpite napihljive lutke, ki so jih, z obrazi mestnih svetnikov, v času vstaj obesili z mariborskega Glavnega mostu čez Dravo.

Skupina Franc Kangler naj odstopi kot župan Maribora je brutalno obračunavala s Kanglerjem in mestnimi svetniki, ki so ga podpirali, promovirala proteste ter razvpite "obiske svetnikov na domu" s strani aktivistov, na čelu z razpečevalcem konoplje v zdravstvene namene (po mnenju sodišča) Sanjinom Jašarjem.



[caption id="attachment_206787" align="alignright" width="369"] Lutke z obrazi mariborskih mestnih svetnikov so visele z mostu nad Dravo[/caption]

Med vstajniško "intelektualno elito" so takrat mediji že izpostavljali sociologa dr. Andreja Fištravca. »V vsaj povprečno razviti politični kulturi je vse to, kar se je na našega župana nagrmadilo, zadosten razlog, da v dobro mesta odstopi in omogoči normalno delovanje,« je v času vstaj dejal za Delo. Kasneje, po Kanglerjevem odstopu, je proti njemu kandidiral za župana Maribora in bil izvoljen. Po štiriletnem mandatu se je poslovil z volilno polomijo; 8,6 % glasov novembra 2018. 

»Glede na vrsto zelo spornih dejanj in odločitev župana Kanglerja je presenetljivo, da so se protesti začeli šele zdaj,« je pet let pred zgornjim datumom stopnjevanje nezadovoljstva z županom prav tako za Delo komentiral takratni rektor Univerze v Mariboru Danijel Rebolj. »Dejstvo je, da Maribor nazaduje. Mislim, da je župan osebno odgovoren za degradacijo mesta,« je dodal ter se vprašal, od kod elektorjem odločitev, da takšnega človeka izvolijo še v državni svet, »ki bi moral biti cvet ljudi z neko etično držo«.

Gonja proti državnemu svetniku Kanglerju

»Obžalujem, kar se je zgodilo pred mestno hišo. Predvsem zato, ker so bili nekateri elektorji in mestni svetniki fizično napadeni in poškodovani. To ni način demokracije,« Se je Franc Kangler odzval na reakcijo "vstajnikov" na njegovo takratno izvolitev za državnega svetnika.

A voljo ljudstva so takrat povozili kar v samem državnem hramu demokracije.

Že od začetka sta se proti Kanglerju odločno postavila takratna soizvoljena svetnika, takratni rektor Univerze v Ljubljani Stanislav Pejovnik, predvsem pa sindikalist Branimir Štrukelj. Ta je Kanglerja pozval, naj odstopi oziroma ravna podobno kot v primeru župana mesta Maribor. "Zame je to, da politiki v postopkih vztrajajo na položaju, nesprejemljivo," je dejal Štrukelj.

A ker Kangler takrat sam ni odstopil, mu takoj po konstituiranju državnega sveta decembra 2012, 19 svetnikov (proti 18-im), s sklicevanjem na moralo in etiko, mandata ni potrdilo. S tem so Kanglerju kršili ustavne pravice, kar je nekaj mesecev kasneje presodilo tudi Ustavno sodišče.

Branimir Štrukelj je bil frontman napadov proti Kanglerju tudi dve leti kasneje, po pravnomočni obsodbi Kanglerja na 7 mesecev zapora zaradi dodelitve službenega stanovanja vedeževalki Karin Ježoviti.

»Nočem, ne morem in ne smem presojati pravnomočne sodbe. To sploh ni vprašanje. Ne gre za Kanglerja. Gre za odnos do pravosodne veje oblasti,« je, ko je bilo vprašanje mandata Franca Kanglerja spet na tapeti, dejal Branimir Štrukelj.

»Če ne bi bil državni svetnik, ne bi bil obsojen na sedem mesecev zapora. Sodnik je celo povedal, da sem bil nagrajen z izvolitvijo in da je to nedopustno,« pa je, tik preden je pred glasovanjem zapustil dvorano, dejal Franc Kangler. 19 svetnikov mu je nato na tajnih volitvah že drugič odvzelo mandat.

Nekaj mesecev kasneje je Vrhovno sodišče Republike Slovenije pravnomočno obsodbo Kanglerja v zadevi Ježovita, zaradi precejšnjega dvoma o resničnosti odločilnih dejstev, razveljavilo. Tožilstvo pa je kasneje obtožni predlog proti Kanglerju umaknilo.

Preiskovalni sodnik, ki za Kanglerja ni imel milosti

Lansko poletje je na Vrhovnem sodišču padla še druga pravnomočna obsodba Franca Kanglerja, tokrat na 7 mesecev pogojno v zadevi zaposlitve nekdanje podžupanje Astrid Bah na Javnem medobčinskem stanovanjskem skladu.

Vrhovni sodniki so presodili, da je mariborsko sodišče Kanglerju kršilo pravico do obrambe, ko v postopku ni ugodilo njegovemu predlogu po zaslišanju sodnika Janeza Žirovnika, nekdanjih poslancev Rudolfa Mogeta in Jožefa Jerovška.

In prav preiskovalni sodnik Janez Žirovnik je ključna sporna oseba, okrog katere se vrti večina postopkov proti Francu Kanglerju. Žirovnik je namreč podpisoval odredbe za prikrite policijske preiskovalne ukrepe proti njemu (prisluškovanje ...), in to kljub temu, da sta bila še v času, ko je Žirovnik delal na Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova), ki jo je Kangler kot poslanec nadziral, pogosto v konfliktu.

A decembra lani je, po soočenju Žirovnika in Kanglerja, soboško okrožno sodišče pritrdilo Kanglerjevemu zatrjevanju, da mariborski preiskovalni sodnik Janez Žirovnik ne bi smel podpisovati odredb za prikrite policijske preiskovalne ukrepe proti njemu.

Pred dnevi pa je, po Kanglerjevem pričanju na Komisiji za nadzor nad varnostno-obveščevalnimi službami (KNOVS), v javnost prišla vest, da je v njegovem primeru nekdo v sodnem spisu nepooblaščeno zamenjal odredbo, s katero so mu kriminalisti prisluškovali.

Državni Telekom je namreč v enem tednu dobil dve na prvi pogled enaki odredbi, ki pa sta imeli spremenjeno eno od telefonskih številk, drugačen je tudi podpis sicer istega preiskovalnega sodnika Janeza Žirovnika.

"V primeru gospoda Kanglerja se je zgodilo, da je bila na tej odredbi ena telefonska številka, denimo za primer moja, in ta papir je šel v izvajanje telefonskih prisluhov, v nekem trenutku se pa policija, tožilstvo ali pa sodnik odloči, da bodo to številko zamenjali in dajo vašo gor. To pomeni, da se je sodnik odločil, da se lahko prisluškuje meni, dejansko se bo pa vam. In to je hudo narobe, nesprejemljivo, to je nezakonito," je razsežnosti zapleta nazorno predstavil predsednik KNOVS-a Matej Tonin.

"V štirih letih v državnem svetu bi prejel 60.000, v dveh letih bi v službi, za katero sem bil zmenjen, pa je potem nisem dobil, zaslužil okrog 1.800 evrov na mesec," zdaj po pisanju Dela pravi Franc Kangler. Po navedbah tega časopisa bo Kanglerjev odškodninski zahtevek dosegel okrog 600 tisoč evrov.