Je ponovno zapiranje šol potrebno? To so številke ...

Po 9. februarju, ko so se učenci prvih treh razredov vrnili v šole, in mesecu dni, ko so te vrata odprle za vse učence, se v sklopu velikonočnega zaprtja države za 11 dni vsi, razen tistih s posebnimi potrebami, vračajo k šolanju na daljavo. Kaj bo sledilo po 11. aprilu, trenutno še ne ve nihče. Svetovalna skupina po tem datumu predlaga vrnitev v šole, vlada pa bo morala o tem še odločati v prihodnjih dneh.

Prav ponovno zapiranje šol je med mnogimi povzročilo precej nezadovoljstva, saj smo upali, da bodo šole po odprtju takšne tudi ostale. Pregledali smo številke, kaj odprte šole pomenijo za širjenje epidemije ter kaj lahko pričakujejo učenci in starši.

https://twitter.com/Pertinacal/status/1376407413159555073

Po nedeljskem posvetu pri predsedniku republike Borutu Pahorju, kjer se je zbral vrh slovenske politike in zdravstvena stroka, leva opozicija je srečanje sicer bojkotirala, je sledila še seja vlade, kjer je bilo sprejeto 11-dnevno zaprtje države, vključno s šolanjem na daljavo.

Ponovno zaprtje prihaja točno mesec dni po tem, ko so se v šolske klopi vrnili prav vsi šolarji. To se je namreč zgodilo 15. februarja, a sta nato sledila dva tedna, ko sta zimske počitnice imeli izmenično vzhodna in zahodna polovica države.

Stroka enotna, ukrepati moramo zdaj, sicer bodo ukrepi manj učinkoviti in bolj dolgotrajni

Kot so povedali predstavniki svetovalne skupine za covid 19, je kratkotrajno in jasno definirano zaprtje nujno potrebno, saj se je krivulja obrnila navzgor. »Trenutno je treba hitro ukrepati. Vse odločitve slonijo na aktualnih številkah,« je povedal prvi epidemiolog Mario Fafangel, ki dodaja, da s tem kupujemo čas za cepljenje.

Direktor NIJZ Milan Krek dodaja, da je ključno, da ukrepamo, ko je epidemija v nizki rasti. »V eksponentni rasti so namreč ukrepi bistveno manj učinkoviti in jih je treba izvajati dalj časa,« je opozoril. Odločili so se za popolno zaprtje, s precej manj izjemami, kot smo jih poznali pri preteklih valovih. Britanski sev je namreč do 70 % bolj nalezljiv. In, kot dodaja minister za zdravje Janez Poklukar, pri več mlajših povzroča težji potek bolezni.

Številke: delež okuženih otrok se je v zadnjem mesecu podvojil

Delež okuženih v starostni skupini od 5 do 14 let, kamor spadajo v glavnem osnovnošolci, se je od 15. februarja, ko so se odprle šole do 28. marca, ko je bila sprejeta odločitev o ponovnem zaprtju, več kot podvojil s 4,8 % vseh okuženih na 10,1 %. V absolutnih številkah to pomeni, da imamo namesto 575 aktivno okuženih osnovnošolcev danes 1.260 aktivno okuženih otrok.

V karanteni jih je sicer 4.090, oz. 189 oddelkov. V večini šol gre za posamezne oddelke ali nekaj oddelkov, včasih le nekaj učencev, so pa tudi šole z obsežnejšimi karantenami. Prejšnji teden so denimo v Sežani imeli v karanteni 16 od skupno 39 oddelkov osnovne šole Srečka Kosovela.



Okuženih učiteljev je ta trenutek 234.

Številka višja zaradi malomarnosti staršev?

Številke potrjeno okuženih učencev ministrstva za izobraževanje, ki jih objavlja isti sledilnik, sicer kažejo, da je potrjeno okuženih trenutno le 2.44 učencev, kar je sicer 4-kratno povečanje v primerjavi s 15. februarjem.

Slišati je tudi opozorila, da mnogi starši, kljub simptomom, otrok ne vozijo na testiranja. Ker pri otrocih bolezen pogosto poteka v blažji obliki, okužb pogosto tudi ne zaznajo, jo pa še vedno lahko prenašajo denimo na starejše in ranljivejše člane svojih gospodinjstev ali okolice, kjer se družijo.

https://twitter.com/Andrazus/status/1373389274599526407

https://twitter.com/visitbohinj/status/1373395248181866501

Koliko odprtje šol vpliva na potek epidemije?

Italijanski znanstveniki so pri obdelavi podatkov 7,3 milijona šolarjev in 770.000 učiteljev ugotovili, da so mladi sicer bistven manj kužni, je pa zato incidenca virusa med učitelji nadpovprečna. Več prenosov naj bi sicer nastalo med učitelji samimi kot z učencev na učitelje.

Med italijanskimi učenci je za 40 % manj okužb kot v splošni populaciji, med srednješolci sicer le še 10 % manj. Kužnost mladoletnih naj bi bila manjša tudi pri angleški različici virusa.

Po drugi strani pa raziskava zaostrovanja in sproščanja ukrepov, ki so jo opravili na vzorcu 131 držav v prvem valu epidemije in je bila prav tako kot italijanska študija objavljena v reviji Lancest, ugotavlja, da odprtje šol reprodukcijsko število (število, ki pove, koliko en okuženi okuži drugih ljudi) poveča za 25 % po 28 dneh od odprtja šol.

Načrti za naprej: svetovalna skupina: 12. aprila vrnitev v šolo, vlada: še ne vemo.

Tokratno aprilsko zaprtje je zelo striktno in časovno omejeno z namenom, da v trenutku eksponentnega širjenja epidemije krivuljo obrnemo navzdol. Neukrepanje bi po oceni ministra Poklukarja Slovenijo stalo okrog 500 življenj do poletja. A svetovalna skupina je jasna, po 11. aprilu naj se otroci vrnejo v šolo, ne glede na vladni semafor. Ostale ukrepe naj bi po tem datumu sproščali v skladu s semaforjem, ki ga bodo po potrebi nekoliko prilagodili.

Kako se bo sicer odločila vlada, trenutno še ni znano, saj bodo odločitev sprejemali v prihodnjih dneh, ko bodo znani novejši podatki. Trenutno še ni pripravljena niti okrožnica o šolanju na daljavo.

Šolniki: smo pripravljeni, a delati v takšnih razmerah je težko

Iz vrst učiteljev in ravnateljev sporočajo, da bodo odločitve stroke in vlade spoštovali, čeprav je celotno dogajanje za delovanje šol zelo naporno. Utrujajo jih predvsem spremembe. Hkrati pozdravljajo napovedano kratkotrajnost ukrepa in sporočajo, da so na pouk na daljavo pripravljeni, saj je sistem že dobro utečen.

Nekaj preglavic bo zaprtje povzročilo pri izvedbi tekmovanj, ki so bila predvidena v prvi polovici aprila, ki bodo zdaj prestavljena, učencem pa predstavljajo pogoj za pridobitev štipendij.

A ste zdaj videli, da slovenski mediji ne gojijo neke nenaravne antipatije do Janeza Janše ampak do VSEGA kar je desno od radikalne levice? Tonina so se lotili enako sistematično, podlo in zavajajoče kot Hojsa, Janše, Simonitija ali Gorenaka.

— Mitja Irsic (@MitjaIrsic) March 29, 2021