Janša se je zapletel še v eno vojno, ki je, četudi ima prav, ne more dobiti

Vir: zajem zaslona Politico.eu
POSLUŠAJ ČLANEK
Že od začetka mandata desnosredinske vlade je strategija levega interesnega zaledja, da notranjepolitični spopad prenese na mednarodno polje ter proti slovenski vladi obrne mednarodne institucije in medije, v katerih imajo svoje povezave in vpliv.

Strategija se je do zdaj izkazala za razmeroma uspešno, novo poglavje pa je dobila te dni, ko je premier Janša nasedel provokaciji levo-liberalnega bruseljskega medija Polico, ki je pisal o strahu in samocenzuri med slovenskimi novinarji zaradi "pritiskov oblasti", ki naj bi vodilo v kratenje medijske svobode v Sloveniji.

Teden dni spremljanja osrednjih slovenskih medijev je dovolj za spoznanje, da v Sloveniji ni nobene samocenzure v prid vladi in da so dominantni mediji na čelu z RTV Slovenija do oblasti izrazito kritični. Tuji novinarji o slovenski medijski krajini seveda ne pišejo iz lastnega spremljanja in izkustva, temveč glede na to, kaj jim povedo tukajšnji kolegi.

Najbrž je predsednik vlade Janez Janša prav zato povabil urednika Euronewsa, ki mu je, potem ko se je slovenski premier že zapletel v prerekanja na Twitterju,  ponudil intervju, da pred tem teden dni preživi v Sloveniji.

Kljub vsemu pa je ostra Janševa reakcija na članek novinarke Politica za premierja kontraproduktivna, saj na nek način pomeni samouresničujočo se prerokbo - tujim novinarjem daje potrditev, da so zgodbe o Janševem kratenju medijske svobode resnične, pišemo v komentarju uredništva.

Tokratno ostro kritiko slovenske vlade in njenega predsednika je bruseljski informativno-politični portal Politico pripravil z naslovnim člankom Znotraj slovenske vojne z mediji. V podnaslov so zapisali, da slovenski premier Janša z napadi na novinarje ustvarja vzdušje strahu, kot sporočajo slovenski novinarji in medijski čuvaji.

Članek avtorice Lili Bayer na podlagi več kot deset novinarskih virov iz Slovenije, ki pa večinoma želijo ostati anonimni, in citiranja serije Janševih tvitov v slovenščini, utemeljuje, da se napadi in diskvalifikacije premierja Janše na novinarje in medije kar vrstijo. Ob čemer gre vlada še naprej od tega in predlaga spremembe medijske zakonodaje, preko katerih si ima namen podrediti sedaj neodvisne slovenske medije.

Vse to početje ima "strupen učinek za medijsko svobodo" v Sloveniji in vodi v naraščanje pritiska na novinarsko delo, "zelo stresno in brutalno" vzdušje pa naj bi vodilo v prestrašenost novinarjev in samocenzuro.

Drugačno mnenje od zgornjega je novinarka pridobila tudi od vladne strani, izmed novinarskih vrst pa je situacijo nekoliko drugače prikazala zaposlena na TV Slovenija, Jadranka Rebernik. Urednica parlamentarnega programa je dejala, da se vsa stvar preveč dramatizira in da Janša ne more cenzurirati nikogar, saj v resnici nima (na medije) nobenega vpliva.

A razmerje med enim in drugim pogledom na slovensko medijsko situacijo v članku Lili Bayer je približno 80:20 v prid tistih, ki trdijo, da je v Sloveniji medijska svoboda ogrožena. Slovenska vlada je novinarki sicer poslala obširne obrazložitve in odgovore na obtožbe, vendar ti večinoma niso bili vključeni v članek.



Zadeve so v angleščini razložili tudi na uradnem profilu Ministrstva za kulturo, a malo za tem se je na Twitterju oglasil tudi premier Janša z mnogo bolj ostrim pristopom. Podpisano novinarko je obtožil, da so ji naročili, naj ne pove resnice ter da gre pri Politicu za "laganje za preživetje," pri čemer je napačno zapisal angleško besedo za laž, kar je na omrežjih sprožilo nekaj posmeha.



Po Janševem tvitu so se v Sloveniji pojavile ocene, da je z njim podrl do takrat dovolj kredibilno komunikacijo Ministrstva za kulturo.



Negativno reakcijo je Janšev tvit doživel tudi na mednarodni sceni, v tako imenovanem "bruseljskem mehurčku":



Med drugimi se je oglasil politični urednik še enega spletnega medija, ki pokriva evropske zadeve, Euronewsa, Darren McCaffrey in Janeza Janšo povabil na uredniško nemodificiran intervju: "povejte kdaj in kje," je zapisal. Janša mu je odgovoril, da z veseljem, in da ga vabi za en teden v "slovensko diktaturo", kjer bo lahko užival v družbi svojih "neodvisnih virov" iz spodnjega videa:



Na podoben način je Janša odgovoril nekdanjemu vodji skupine liberalcev (ALDE) v Evropskem parlamentu, Guyu Verhofstadtu:



A domači odzivi, tudi med zmernejšimi komentatorji, so do Janševega početja kritični. Znani urednik in publicist Dejan Steinbuch je denimo prepričan, da, četudi ima prav, Janša te vojne ne more dobiti, česar bi se moral zavedati, saj je spopad z mednarodnimi medijskimi korporacijami škodljiv in nesmiseln:



Precej pa je tudi obreganj ob domnevno samocenzuro in ustrahovanje novinarjev, ki naj bi ju izvajala oblast:

https://twitter.com/ZigaTurk/status/1362116295517437962




Medijska svoboda v Sloveniji tudi tema redne novinarske konference Evropske komisije


So pa bruseljski novinarji temo domnevne kršitve medijske svobode v Sloveniji danes prenesli tudi na dnevno novinarsko konferenco Evropske komisije, o čemer na Twitterju poroča dopisnik Dela Peter Žerjavič:





Žerjavič je še napisal, da so izrazili podporo delu bruseljskih novinarjev, tudi avtorici spornega članka Lili Bayer in novinarki New York Timesa Martini Stevis, ki sta "na muhi Janševih tvitov". Konkretnemu odgovoru, ali obsojajo Janševo ravnanje, pa so se ognili.

"Je pa govorec EK @MamerEric nato vendarle povedal, da ne sprejemajo takšnih napadov na novinarje in jih obsojajo. Obsojajo tudi sam premierov tvit. Na podlagi tvita ali komentarja pa da ne morejo sprožiti postopka za kršitev zakonodaje EU (infringement)," je še zapisal Žerjavič.





KOMENTAR: Uredništvo
Janševa reakcija na provokacijo najlepše darilo njegovim domačim nasprotnikom
Nekaj je dejstvo: članek bruseljskega Politica je jasno pristranski in se bere, kot bi ga kopiral s kakšnega Dnevnika, Mladine ali portala Necenzurirano. Novinarka seveda članka ni napisala na podlagi lastnih spremljanj, opazovanj in opažanj glede slovenske medijske krajine na terenu, zato ji umanjka globlji pogled poznavanja situacije, iz katerega bi lahko razumela aktualni kontekst, če je seveda pri svojem poročanju sploh dobronamerna. Povedano drugače, ne more razumeti te brutalne premoči levih medijev in njihovih interesov, vezanih na javno financiranje. Pa tudi dela iz "naslonjača" zagotovo ni v celoti opravila sama - prej kot to, da si je vzela ure in ure časa brskanja med tisoči Janševih tvitov v slovenščini, da je poiskala in v članek vstavila ravno vse tiste najbolj "problematične", lahko verjamemo, da so ji bili iz Slovenije prineseni na pladnju. A danes širši kontekst ne zanima praktično nikogar. Vse se osredotoča na neprimerno reakcijo sicer napadenega politika - slovenskega predsednika vlade, ki pa je, po svoji navadi, odgovoril s protinapadom. Na to pa so zrele evropske demokracije, vajene tudi drugih novinarskih standardov, kot veljajo v Sloveniji, izredno občutljive. Jasno je, da se Lili Bayer s Politica ali Matini Stevis-Gridneff z New York Timesa o slovenskih medijskih razmerah niti približno ne svita. A to danes sploh ni pomembno. Vse kar je pod žarometi, je Janševa reakcija, ki pa vse te tuje novinarje potrjuje ravno v tistemu, kar jim sporočajo domači šepetavci: da je Janša avtokrat, ki oblast izrablja za to, da si podredi visoko profesionalne in neodvisne slovenske medije. Zato Janša s svojimi tviti, kot smo na Domovini že nekajkrat opozorili, pravzaprav doliva vodo na mlin svojih nasprotnikov v Sloveniji, ki danes po vseh teh reakcijah nedvomno ploskajo od navdušenja, da jim je uspelo Janšo tako čudovito namočiti. Iz Bruslja je slišati, da se bo na mizi poslancev Evropskega parlamenta znašel predlog monitoringa demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic v Sloveniji. In morda bo to priložnost, da se tuji novinarji, politiki in ostali seznanijo z dejanskimi razmerami v Sloveniji. Če seveda tudi v tem primeru ne bodo hodili zgolj okoli aktivistov z Metelkove in novinarjev ter profesorjev zgolj ene nazorske opcije, kot sta Blaž Zgaga in dr. Marko Milosavljevič, temveč bodo obiskali tudi kakšnega ne-levega urednika ali profesorja, kot so Dejan Steinbuch, dr. Matej Makarovič, dr. Matevž Tomšič in ostali.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike