Iz zakulisja glavnih županskih dvobojev: Kaj je odločalo med uspehom in porazom?

Foto: STA: Rasto Božič, Marjan Maučec, Daniel Novakovič, Tinkara Zupan, Jure Makovec, Nebojša Tejić

Po drugem krogu lokalnih volitev je supervolilnega leta 2022, vsaj kar se volitev tiče, konec. Rezultat drugega kroga županskih volitev pa daje povod za razmislek na več področjih slovenske politike.

Analizirali smo nekaj najzanimivejših dvobojev, ne nujno v največjih občinah, in še enkrat znova spoznali, da v občinah ljudi bolj kot to, kdo je »lev« in kdo »desen«, zanima, kaj bo kdo naredil in kako jih nagovarja. Kljub vsemu se problemom državne politike tudi na občinskih volitvah ni mogoče povsem izogniti.

Za večino eno večjih presenečenj je razplet županskih volitev v Celju, kjer je dolgoletnega župana Bojana Šrota po štiriindvajsetih letih na »prestolu« premagal na videz neodvisni kandidat Levice Matija Kovač.

Vzbujeno upanje lahko premaga dolgoletne župane

»Po petih zaporednih zmagah v prvem krogu je Bojan Šrot kampanjo vzel preveč rutinirano in zmago skoraj kot samoumevno,« ugotavlja odgovorni urednik celje.info, Rok Čakš. Bojanu Šrotu se je zgodil podoben fenomen kot pred štirimi leti Borisu Popoviču v Kopru. Ko ni uspel zmagati v prvem krogu, so ljudje začeli verjeti, da je sprememba možna, in se začeli mobilizirati.

»V osnovi ne gre toliko za to, kaj je in česar ni Šrot naredil, temveč bolj to, da so se ga ljudje po toliko letih nekoliko naveličali. Vseeno bi ga z lahkoto izvolili še enkrat, kot je to praksa v številnih podobnih primerih po Sloveniji. A ko se je pojavil resen kandidat s svežino, z zelo premišljeno in ciljano kampanjo ter izžarevano pozitivno energijo in vero v zmago v drugem krogu, je to potegnilo. Toliko bolj, ker so tudi Celjani v resnici večinsko levo orientirani in so zgolj potrebovali kandidata teh nazorov, ki bi jih prepričal.«

Matija Kovač je v Celju igral podobno vlogo kot Anže Logar za predsednika republike, ko se je od matične stranke kar se da distanciral, mediji pa tega, za razliko od Logarja, pri Kovaču niso poudarjali. Kot tudi ne poslovanja z javnim zavodom, v svetu katerega je sedel, medtem ko so zaradi poslovanja po krivem preganjali Šrotovo partnerko.

Pomladni pol »izrinjen« iz mest, pa tudi iz dela periferije

Bojan Šrot je bil eden zadnjih županov večjih mest, ki je pripadal pomladnemu političnemu polu. Nekdaj vidni član SLS je bil nekaj časa celo njen predsednik, nato pa se je iz stranke po sporu s svojimi nasledniki umaknil ter ustanovil svojo lastno Celjsko županovo listo.

S porazom Franca Kanglerja v Mariboru, Iva Bajca v Kranju ter Andreja Mešiča v Murski Soboti je tako edini župan, ki še načelno pripada pomladni opciji Gregor Macedoni, ki je županski mandat ponovno osvojil že v prvem krogu.

Tudi izven večjih mest pa so odkrito pomladni župani marsikje izgubljali. Slovenska ljudska stranka je izgubila dolgoletnega župana Franca Zdolška v Laškem, pa Gorišnico, Šmartno pri Litiji in Ig, ohranili so Moravče in Puconce. SDS in NSi sta bili poraženi v Žireh, SDS pa tudi v Tolminu.

S slabega glasu je težko priti

V Mariboru, kjer se je ponovil drugi krog izpred štirih let, je aktualni župan Saša Arsenović tokrat zbral tri odstotne točke več kot nekdanji župan Franc Kangler. Kangler sicer kaže svojo trdoživost v prestolnici ob Dravi, ki pa ni bila dovolj za ponovno izvolitev. Škoda, ki je bila njegovemu imenu storjena z vstajami leta 2012 ter sodnimi postopki, ki so sicer vsi po vrsti padli, je na njegovem imenu pri volivcih, ki niso močno opredeljeni zanj, prevelika, da bi premagal Arsenovića, ki sicer ne velja za preveč priljubljenega, pa tudi sam se je znašel v več aferah.

K ponovni izvolitvi napihnjena afera z gostovanjem nekdanje kmetijske ministrice Aleksandre Pivec in njenih sinov ni koristila niti županu Izole Danilu Markočiču – prej Desus, zdaj neodvisen – ki ga je premagal kandidat Svobode, Milan Bogatič.

Lokalno so politične opredelitve manj pomembne od konkretnih vprašanj

V Tolminu, ki velja za okolje naklonjeno pomladni opciji, je vse od leta 2006 županoval Uroš Brežan, sprva kandidat Stranke mladih in LDS, kasneje se je kot neodvisni kandidat na župansko mesto povzpel kot lokalna nogometna legenda s terensko kampanjo v stiku z ljudmi.

Kasneje se je večkrat skušal preizkusiti tudi v državni politiki, vendar ni bil nikoli izvoljen za poslanca, saj levi kandidati v tolminskem okraju znotraj primorske volilne enote ne morejo uspeti proti konkurenci v Novi Gorici, Sežani in na obali. Vstop v državno politiko mu je uspel šele letos, ko ga je Gibanje Svoboda postavilo za ministra za okolje.

Njegova podžupanja in izbrana naslednica je bila letos poražena že v prvem krogu, v drugem pa je zmagal Socialni demokrat Alen Červ, ki prihaja prav z Brežanovega okoljskega ministrstva. Pri tem, kot ocenjuje urednik Časnika Tomaž Kavčič, ne gre za to, da bi se Tolmin nagnil v levo, pač pa za premišljeno kampanjo, ki je odgovorila na vprašanja, ki volivce najbolj žulijo.

Konkretno v primeru Tolmina so to stanovanja. Mnogi mladi iz Tolmina bi se radi vrnili in živeli v domače kraje, vendar ni na voljo nobenih stanovanj. Bistveno bolj donosno je namreč nepremičnine oddajati v najem turistom, ki jih je v Posočju vsako leto več, kot pa mladim družinam, Brežan pa je vse štiri mandate gledal stran od te problematike.

Červ je vso svojo kampanjo že več let gradil na vprašanju stanovanj, s čimer si je ustvaril sloves poznavalca področja, na svojo listo pa pridobil tudi serijo mladih kandidatov, nekateri sicer z vrednotami Socialnih demokratov nimajo veliko skupnega. Prav mladi pa so po Kavčičevi oceni tisti, ki so rezultat prevesili v prid Červa.

Ne zameri se svojim volivcem

Da so volivci, posebej konservativni, občutljivi na neizpolnjene obljube, je letos spoznal župan Šmartna pri Litiji, Rajko Meserko, kjer pa se je letos izoblikovala svojevrstna županska dinastija. Župan je namreč postal Blaž Izlakar, sin dolgoletnega župana Milana Izlakarja, ki pa je zadnje dvoje volitev izgubil proti Meserku. Tokrat ga je porazil njegov sin.

Čeprav tudi Šmartno pri Litiji velja za bolj tradicionalno okolje, je Meserko, sicer družinski človek in kristjan, izgubil prav zaradi izgube glasov med »svojimi« volivci zaradi nedostopnosti, spora z župnijo glede zemljišča za vrtec ter neizpolnjenih obljub. Že leta 2014 naj bi napovedal, da bo nov vrtec zaključen leta 2020, danes še vedno nima niti gradbenega dovoljenja, opozarjajo občani, ki so županu iz vrst SLS obrnili hrbet.

Parcialni interesi in vplivi na ravni države se poznajo tudi v občinah

Novega župana pa so letos volili tudi v Žireh. Janez Žakelj (NSi), ki je občino vodil zadnje tri mandate, je bil aprila namreč izvoljen za poslanca v Državnem zboru. Kot je povedal za Domovino, pa se je znova pokazalo, da volitve »niso zahvalni dan za doseženo delo« ter da se tudi lokalno pozna obrat v levo, za katerega upa, da je le nihaj, ki se bo prevesil tudi nazaj.

Skupnega kandidata SDS in Nove Slovenije, ki sta tukaj lokalno stopili skupaj, Štefana Bogataja je za pičlih 150 glasov premagal neodvisni kandidat Franc Kranjc, ki v Žireh velja za kandidata določenih lokalnih interesov, v prvem mandatu pa je bil prav pod Žakljem direktor občinske uprave.

Žakelj je prepričan, da se je del polarizacije prelil iz nacionalne tudi na lokalno raven, kjer se prav tako pozna tudi sprememba vrednot v smer potrošništva in individualizma. »Mi smo se trudili združevati, nekateri pa so samo gledali in sekali, kjer so lahko,« ocenjuje bivši župan, ki je vse tri mandate vladal brez koalicije, projektno. Med Bogatajem in Kranjcem je bil v prvem krogu le en glas razlike.

Povezovalnost pa se ni izplačala niti novogoriškemu županu Klemnu Miklaviču, ki se je sicer znašel v pomembni prestižni bitki teh volitev, saj se je Gibanje Svoboda nadvse trudilo, da je zmagalo vsaj v Golobovi domači Novi Gorici. Samo Turel je tako postal novi župan kljub ali pa prav zaradi opazno agresivnejše drže, ob boku pa mu je na plakatih stal Robert Golob, ki je poleg Nove Gorice tako osvojil zgolj še Izolo in Osilnico.

Ljudje nagradijo župane, ki jim zaupajo, nekaterim dolgoletnim pa tudi obrnejo hrbet

Z županskega mesta se poslavlja tudi Janez Fajfar na Bledu, pa Blaž Račič v Jesenicah, slednji po zgolj enem mandatu, pa tudi Ivan Jordan, ki je v Škofljici izgubil že v prvem krogu. V drugem krogu je Primož Cimerman premagal Roka Trevna, tudi tam pa je bila kampanja zelo pestra, intenzivna ter tudi inovativna, rezultat med finalistoma pa zelo tesen, tako v prvem kot v drugem krogu. Še zdaleč pa ne tako tesen kot v Središču ob Dravi, kjer je razlika med županskima kandidatoma znašala natanko en glas.

So pa ponovne mandate na čelu občine potrdili nekateri dolgoletni uspešni župani, med drugim Berto Menard v Logatcu, Franc Mužič v Brdih in Ivan Molan v Brežicah. Čeprav je Molanu za las ušla zmaga v prvem krogu, se mu je v drugem še kar približal Igor Zorčič, ki pa se bo verjetno po tem porazu iz politike moral dokončno posloviti. Kar pa še ni gotovo za Gašparja Gašparja Mišiča, ki je izgubil volitve v Piranu, a se zdi, da se kljub večkratnim porazom vedno znova pojavi na volilnih lističih na obali. Za mesto župana Pirana ga je tokrat premagal Andrej Korenika.

O problematiki strank v zatonu in o tem, kako naj pomladni pol znova osvoji mesta, pa v nadaljevanju prispevka Težka naloga za desno sredino: Kako znova osvojiti mesta in ustaviti zaton strank, ki je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina.

5 komentarjev

      • Se strinjam z vašim mnenjem, Ljubljana!
        Za kritiziranje in soljenje pameti drugim ni potreben kakšen velik napor. Za delo v desni politiki pa je potreben.

  1. Bogdaj dober večer vsem.
    No, v politiki ni “kraljevske poti”.
    Nekateri sicer imajo debelo kožo in so amoralni – a jih ljudje hitro prepoznamo – kot take.
    V večjih mestih tali lažje uspevajo, tako da se delajo dobrodušne
    in besedno motovilijo, se izogibajo resnim vprašanjem.
    Kakorkoli – s tem naj se “brihtajo” v strankah, saj je voljenost ali nevoljenost
    njih kandidatov – ena od njih večjih skrbi.
    Jaz sem temeljito pregleda zaradi knjige o Orlih, ki jo pišem – začetno obdobje obstoja in delovanja – naših strank.
    Zelo uspešna katoliška SLS je imela tudi zelo delovne in nedvomno poštene ter tudi priljubljene župane.
    Ljudi, kakršni so bili npr.
    v Dobrepolju odlični učitelj Franc JAKLIČ ( 1868 – 1937 ),
    – V Komendi odlični župan in poslanec, organizator Orlov in zadrug I.J. ŠTRCIN
    – na Štajerskem Orel prof. dr. Karel Verstovšek in dr. A. Korošec itd. itd.
    Skratka: mlade, potene ljudi, ki s se samostojno uveljavili z delom.
    s poštenim druženskim življenjem je treba pridobiti
    v proslovenske stranke, mar ne ?
    L.r.
    vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan: ne želim replik in ne odgovarjam na replike t.i. proputinistov, zagovornikov komun-socializma, sovražnikov slo RKC vere in Cerkve itd Imam jih blokiarne, njih branja nevrednih zapisov ne vidim, ne berem. Moji KONTAKTNI podatki so na internetu pod mojim d.o.o. SLOVENIANA – za POLNO PREDSTAVLJENE, resno sodelovanje: za
    razvoj pozitivnih vse- slovenskih domoznanskih društev, muzeji “ORLOV” itd.
    p.s.
    jaz osebno sem aglen, a v pokoju, 70 let, kot podpornik mni
    dobrih strank in drutev – rad sodelujem, kot član pa ne, ker imam
    dovolj svoje lastne samozaposlitve, razvijam slovensko domoljubna,
    domoznanska društv,publiciram itd.

  2. Bogdaj lep Miklavžev dober dan vsem.
    Posebni primer obeh županov Ljubljane in Maribora – boste že
    OK AVTORJI Domovine – obdelali.
    Glede sedanjih kandidatov za župane – jaz osebno seveda ne vem natančno,
    kaj vse jih napeljuje v kandidature.
    Vem samo za primer kandidata iz MB gospoda Kanglerja,
    ki je kot posameznik seveda v redu, a ne zna vzpostaviti pozitivnega stika z večino prebivalcev okolja, kjer kandidira – Maribora.
    A to bo že pogruntal gospod Kangler sam, opora samo na par osebnih prijateljev
    in na žal usihajočo stranko sls – je OČITNO – PREMALO – ZA IZVOLITEV
    ZA ŽUPANA V MB.
    Marbor so slovensko narodno in politično konec 19. stoletja prebudili
    vrli SLOVENCI-KATOLIKI: dr. A. Korošec, prof. dr. Karel VERSTOVŠEK,
    s podpororo odličnih slo narodno zavednih teologov
    kot je bil dr. Josip HOHNJEC (1873-1964)
    Od 1861-1941 leta so izdajali odličen časopis SLOVENSKI GOSPODAR.
    Dr A. kOROŠEC je že pred 1. vojno: ustanovil
    – SKSZ katoliško delavsko društvo, in
    – politično ŠTAJERSKO KMEČKO ZVEZO.
    Teolog dr. A. Korošca, je bil Štajerec
    in zaveden Slovenec.
    Svojo KMEČKO ZVEZO vključil v vseslovensko,
    v dr. Krekovo in dr. ŠUŠTERŠIČEVO – SLS oz.. VSLS.
    Sploh nam razvoj političnega in volilnega USPEHA
    star dobre SLS (1890-1945) PONUJA POZITIVEN
    vzgled,
    kako mora biti politična stranka organizirana – če želi biti – uspešna.
    Nosilni člani stare dobre – SLS DR. KREKA IN DR. ŠUŠTERŠIČA
    SO BIL VSI PO VRSTI
    SOLIDNO IZOBRAŽENI, OSEBNO POŠTENI,
    DRUŽINSKI LJUDJE. Razen TEOLOGOV SEVEDA,
    KI PA SO BILI VSI VZGEDNI V VSEH OZIRIH.
    Tak, POŠTEN, DRUŽINSKI, GOSPODAREN JE BIL v Komendi
    posestnik in poslanec ter župan Ivan J. ŠTRCIN – seveda Orel,
    Kranjski gori tudi Orel in župan J. LAVTIŽAR,
    V Dobrepolju, DRUŽINSKI, UČITELJ, GOSPODARSTVENIK itd. F. JAKLIČ
    ITD. ITD.
    V resni politiki ne bo uspešen človek, ki ni družinski, ki je le politični FIČFIRIČ,
    ki ni nič dosegel, ki ni poznan in spoštovan v svojem okolju.
    To vemo vsi.
    SKRATKA – SEDANJA SLO DESNICA — SE BO MORALA ZA NJE VEČJI POLITIČNI USPEH – bolj potruditi, pridobiti v svoje vrste
    poštene,
    priznane, družinske, gospodarne itd. MLAJŠE, NAŠE SLOVENSKE LJUDI.
    Staro, dobro SLS – so razvili
    resnično dobro izobraženi dr. Krek, dr. Korošec itd. V NJI MLAJŠIH LETIH
    , V NJIH STAROSTI 30, 40 LET.
    Zlasti beroči, ki vas resno zanima slovensko DOMOZNANSTVO,
    se mi osebno predstavljeni – lahko brez zadrege javite. Prijazen sem.
    Moji KONTAKTNI PODATKI so na INTERNETU
    pod imenom mojega d.o.o. podjetja SLOVENIANA.
    To ime SLOVENIANA – vtipkate v Google iskalno okence
    pa dobite moj e-naslov in GSM MOBITEL ŠTEVILKO.
    A le za resne.
    L.r.
    vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan: ne želim replik in ne odgovarjam na replike t.i. proputinistov, zagovornikov komunsocializma, sovražnikov slo RKC vere in Cerkve itd Imam jih blokiarne, njih branja nevrednih zapisov ne vidim, ne berem. Moje polne podatke dobite na internetu pod mojim d.o.o. SLOVENIANA – za POLNO PREDSTAVLJENE, resno sodelovanje:
    razvoj poziivnih vse- slovenskih domoznanskih društev, muzeji “ORLOV” itd.

Komentiraj