Islamska država se kot rak širi v Bosni: "varna hiša za skrajneže"

Radikalni islamisti rekrutirajo borce, promovirajo džihad in širijo fundamentalističen pogled na Islam - takoj za mejo Evropske Unije: v Bosni.

Brezposelnost in revščina ter denar iz Tujine skrajnežem omogočajo hitro širjenje in rekrutiranje borcev v bošnjaških vaseh, piše nemški Spiegel. 

Ibro Cufurović se je rodil leta 1995. Je eden izmed 200 do 300 islamskih skrajnežev, ki so Bosno in Hercegovino zapustili, da bi se pridružili Islamski državi ali Al-Kaidi v Siriji in Iraku. Med njimi sta tudi dva izmed najbolj iskanih teroristov, Bajro Ikanović, ki je več let vodil taborišče za treniranje borcev v severni Siriji in Nusret Imamović, eden izmed vodij fronte Nusra, povezane z Al-Kaido.

Ameriški strokovnjak za Balkan in član varnostne agencije NSA John Schindler pravi, da je Bosna "varna hiša za skrajneže", ki skriva stabilno teroristično infrastrukturo in tako predstavlja grožnjo razdrobljeni republiki. Po poročilih Europola ima IS v "balkanskih državah" taborišča za usposabljanje borcev. Poročilo ugotavlja, da so rekruti "usposobljeni v posebnih tehnikah ubijanja, kar vključuje obglavljanje."

Zastave IS po visijo po revnih vaseh, Jugoslovansko strelivo uporabljeno v napadih

Kot je ugotovilo bosansko ministrstvo za varnost, je bilo strelivo iz Bosne uporabljeno januarja 2015 ob napadu na satirično revijo Charlie Hebdo, jugoslovanske proizvodnje pa je bilo tudi strelivo, uporabljeno v napadih IS 13. novembra v Parizu.

V nekaterih odročnih vaseh visi črna zastava Islamske države, ljudje pa živijo po načelih šeriatskega prava. Bosna pa je po številu borcev, ki so se pridružili IS glede na število prebivalcev takoj za Belgijo. Tako se vse bolj zdi, da je to novo zatočišče borcev IS s sedežem v središču Evrope, navaja Spiegel.

Okrog 30 jih je na Bojiščih na Bližnjem Vzhodu že izgubilo življenje, okrog 50 se jih je vrnilo nazaj v domovino. Povratnike v BiH po vrnitvi za deset let zaprejo.

Po nekaterih ocenah je v Bosni deset mest, v katerih skrajneži delujejo nemoteno. Velika celica je na severovzhodu države, okrog Velike Kladuše, ki je tik za mejo EU. To je kraj, kjer je 20 let po koncu vojne brezposelnost med mladimi še vedno 60%. Območje pa bi lahko postalo most za IS, predvsem s pomočjo skrajnežev iz Avstrije, Nemčije in Italije.

Močna skrajna skupnost se financira z denarjem iz Bližnjega Vzhoda

Salafistična skupnost v Veliki Kladuši deluje že od začetka Jugoslovanskih vojn leta 1990, podpira pa jo denar iz Savdske Arabije, Sudana in Katarja. Salafisti z denarjem iz tujine kupujejo poceni zemljo in nepremičnine, kar omogoča še hitrejše in nemoteno širjenje skupine, katere zaprta mreža je razvejana po mnogih evropskih in bližnjevzhodnih državah.

Z Balkna pa se IS ne pridružujejo le Bošnjaki. Na seznamu 22.000 borcev, ki je bil razkrit marca, so tudi imena muslimanov iz Kosova, Makedonije in Srbije. Revščina in pomanjkanje sta zagotovilo, da ima IS veliko novincev, zgodovinski prepad med narodi pa problem če še poglablja.