Invazija feminizma in obabljenih moških
Proces se je začel že davno. Ne šele po drugi svetovni vojni ali v zadnjih desetletjih. Invazija feminizma in obabljenih moških se je pričela že veliko prej.
Fran Levstik je leta 1858, pred 160 leti napisal: »Kar so se obabili možje, je vsaka baba neumna, katera se omoži.« Besede je položil v usta nemške cesarice v Martinu Krpanu, ki je to izrekla v času turškega obleganja Dunaja. To pa je bilo leta 1683. Pred 335 leti.
Citat iz Krpana bo zaradi ”politične korektnosti” in ”enakopravnosti” bržkone kmalu izginil iz knjige, zato si ga velja zapomniti. Tovrstna ”pravoverna” cenzura otroške literature, ki je bila zelo pogosta v rajnkem komunizmu, namreč tudi po letu 1990 ni izginila. Širjenje ideologije skozi mladinsko literaturo je pač lastno vsem ideologijam, tako odkritim (fašizem in komunizem), kot prihuljenim (feminizem in genderizem).
Danes smo moški ogrožena vrsta. Vsak dan nas je manj. V zahodni družbi je vse manj in manj moškega principa in moškosti kot take.
Namesto moških imamo vedno več obabljenih moških. Obabljenci nas v tesnem sodelovanju z agresivnim feminizmom izrinjajo in so nas iz določenih področij že povsem izrinili.
Namesto moških vidimo poženščene tipe. V oprijetih hlačah. Z lasmi, spetimi v malomeščanske damske fige. Ki ne vedo več, da imamo dve vrsti šraufencingerja (ali šrafcigerja, kot mu rečejo na Štajerskem). Nekateri celo te besede ne poznajo več. Znajo pa na izust vsa imena velikih modnih znamk. Se brijejo po nogah in prsih. In plačujejo za kozmetiko več kot lepši spol.
Da ne bo pomote, pri tem ne mislim na homoseksualce ali moške, ki imajo težave s spolno identiteto. Govorim o povsem običajnih moških. Zaradi slednjih dveh stavkov lahko fašem kako ovadbo, vem. A pri tem nisem resnično nič slabega mislil. Homoseksualci ali še-kako-drugače-imenovani-seksualci so pač različni od običajnih moških in če to ubesediš ti tega ne bi smel nihče zamerit.
Na vseh sodiščih držav zahodne hemisfere se je število moških drastično zmanjšalo. Sodniki moškega spola so na pragu popolnega izginotja. V šolstvu je učiteljev le še za vzorec. Če odštejemo učitelje telovadbe, je število slovenskih šolnikov že na ravni statistične napake. V zdravstvu je število moških padlo na manj kot četrtino.
Da je to problem, ne reče nihče. Zakaj le? Moški se pač odločijo, da ne bodo v šolstvu in je to njihova pravica. Tako to argumentirajo politiki in mediji.
In ti isti politiki in mediji tudi opozarjajo, da je na določenih področjih premalo žensk. In so uvedli kvote. V politiki, recimo. Zakaj le? Ženske se pač odločijo, da ne bodo v politiki in je to njihova pravica. A tega politiki in mediji tako ne argumentirajo.
Dvoličnost in hinavščina je, da imamo ženske kvote v politiki pa tudi na mnogih drugih področjih, moških kvot pa nimamo še nikjer. Nikjer. Ženske kvote v politiki je zato treba ukiniti. Ali pa uvesti moške kvote v pravosodju, šolstvu in zdravstvu. Menda smo po ustavi vsi ljudje enakopravni, ne glede na spol.
Hvala, da ste si vzeli čas za to kolumno. V njej namreč poudarjam problem, ki je veliko večji in tehtnejši kot velika večina vsega, kar sem doslej povedal ali napisal.
Fran Levstik je leta 1858, pred 160 leti napisal: »Kar so se obabili možje, je vsaka baba neumna, katera se omoži.« Besede je položil v usta nemške cesarice v Martinu Krpanu, ki je to izrekla v času turškega obleganja Dunaja. To pa je bilo leta 1683. Pred 335 leti.
Citat iz Krpana bo zaradi ”politične korektnosti” in ”enakopravnosti” bržkone kmalu izginil iz knjige, zato si ga velja zapomniti. Tovrstna ”pravoverna” cenzura otroške literature, ki je bila zelo pogosta v rajnkem komunizmu, namreč tudi po letu 1990 ni izginila. Širjenje ideologije skozi mladinsko literaturo je pač lastno vsem ideologijam, tako odkritim (fašizem in komunizem), kot prihuljenim (feminizem in genderizem).
Moški - ogrožena vrsta
Danes smo moški ogrožena vrsta. Vsak dan nas je manj. V zahodni družbi je vse manj in manj moškega principa in moškosti kot take.
Namesto moških imamo vedno več obabljenih moških. Obabljenci nas v tesnem sodelovanju z agresivnim feminizmom izrinjajo in so nas iz določenih področij že povsem izrinili.
Namesto moških vidimo poženščene tipe. V oprijetih hlačah. Z lasmi, spetimi v malomeščanske damske fige. Ki ne vedo več, da imamo dve vrsti šraufencingerja (ali šrafcigerja, kot mu rečejo na Štajerskem). Nekateri celo te besede ne poznajo več. Znajo pa na izust vsa imena velikih modnih znamk. Se brijejo po nogah in prsih. In plačujejo za kozmetiko več kot lepši spol.
Da ne bo pomote, pri tem ne mislim na homoseksualce ali moške, ki imajo težave s spolno identiteto. Govorim o povsem običajnih moških. Zaradi slednjih dveh stavkov lahko fašem kako ovadbo, vem. A pri tem nisem resnično nič slabega mislil. Homoseksualci ali še-kako-drugače-imenovani-seksualci so pač različni od običajnih moških in če to ubesediš ti tega ne bi smel nihče zamerit.
Ženske kvote v politiki je zato treba ukiniti. Ali pa uvesti moške kvote v pravosodju, šolstvu in zdravstvu.
Feminizacija sodstva in šolstva
Na vseh sodiščih držav zahodne hemisfere se je število moških drastično zmanjšalo. Sodniki moškega spola so na pragu popolnega izginotja. V šolstvu je učiteljev le še za vzorec. Če odštejemo učitelje telovadbe, je število slovenskih šolnikov že na ravni statistične napake. V zdravstvu je število moških padlo na manj kot četrtino.
Da je to problem, ne reče nihče. Zakaj le? Moški se pač odločijo, da ne bodo v šolstvu in je to njihova pravica. Tako to argumentirajo politiki in mediji.
In ti isti politiki in mediji tudi opozarjajo, da je na določenih področjih premalo žensk. In so uvedli kvote. V politiki, recimo. Zakaj le? Ženske se pač odločijo, da ne bodo v politiki in je to njihova pravica. A tega politiki in mediji tako ne argumentirajo.
Kvote – dvoličnost brez primere
Dvoličnost in hinavščina je, da imamo ženske kvote v politiki pa tudi na mnogih drugih področjih, moških kvot pa nimamo še nikjer. Nikjer. Ženske kvote v politiki je zato treba ukiniti. Ali pa uvesti moške kvote v pravosodju, šolstvu in zdravstvu. Menda smo po ustavi vsi ljudje enakopravni, ne glede na spol.
Hvala, da ste si vzeli čas za to kolumno. V njej namreč poudarjam problem, ki je veliko večji in tehtnejši kot velika večina vsega, kar sem doslej povedal ali napisal.
Zadnje objave
Kako smo zidali hiše (10/10): Kdor dela vse nedelje, se sreča mimo pelje
20. 9. 2026 ob 19:00
Ko otrok želi spremeniti spol (3. del): Laura je postala Jake, toda težava je ostala
20. 9. 2026 ob 16:30
S. Vesna Hiti in Jana Lampe: 35 let skrbi za revne
20. 9. 2026 ob 14:30
Viki Ašič – Avsenik z diatonično harmoniko
20. 9. 2026 ob 12:00
Izbris evropskega kulturnega spomina
20. 9. 2026 ob 9:00
[Duhovna misel] Bog ne plačuje z denarjem
20. 9. 2026 ob 6:00
Stična mladih: 5.600 src – vera, veselje in skupnost niso stvar preteklosti
20. 9. 2026 ob 0:55
Ekskluzivno za naročnike
Kako smo zidali hiše (10/10): Kdor dela vse nedelje, se sreča mimo pelje
20. 9. 2026 ob 19:00
Ko otrok želi spremeniti spol (3. del): Laura je postala Jake, toda težava je ostala
20. 9. 2026 ob 16:30
Viki Ašič – Avsenik z diatonično harmoniko
20. 9. 2026 ob 12:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.