Ilka in Tina – katera se bolj prilega slovenskemu nacionalnemu karakterju?
Sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju se je z zadnjimi tekmami v Koloradu končala. Ilka Štuhec je osvojila dva mala kristalna globusa, v skupnem seštevku pa zasedla 2. mesto, le za neverjetno Američanko Mikaelo Shiffrin.
Čeprav se je po slovesu Tine Maze zdelo, da česa podobnega dolgo ne bomo videli – v zadnjih dveh letih so bolje obveščeni kolegi namigovali celo na popoln zlom smučanja pri nas –, je hitro sledil nov val vrhunskih tekmovalcev.
Je bilo res treba čakati, da je Tina naredila prostor Ilki in drugim? Sta si res tako zelo različni, kot vas poskušajo prepričati?
V času največjih uspehov Tine Maze je Smučarska zveza Slovenije velik del svojih sredstev namenila delovanju njene ekipe. Zato so drugi smučarji morali shajati kot so vedeli in znali. Nikoli ne bomo vedeli, ali bi Štuhčeva v drugačnih razmerah zablestela že prej. Če zveza nima denarja za več vrhunskih tekmovalcev naenkrat, za to ne moremo obtožiti najboljše med njimi. Čeprav Tina ob zmagah Ilke Štuhec zagotovo ni odpirala šampanjca.
Sicer pa uspehi ene in druge zaenkrat niso primerljivi. Tina Maze spada med 10 najboljših smučark v zgodovini, je lastnica rekordnega seštevka točk v eni sezoni in dobitnica 13 medalj z velikih tekmovanj. Ilki je res uspelo marsikaj kar Tini ni, ampak to dosežkov prve niti najmanj ne zmanjšuje. Vsaj realno ne. Morda pa je drugače v naših subjektivnih očeh.
Upam, da nismo pozabili, kakšna zvezda je bil ob koncu tisočletja Primož Peterka. Ali Bojan Križaj v osemdesetih letih. Do tistega trenutka sta bila v svoji disciplini najboljša Slovenca. Zdaj sta športni legendi. Njunih uspehov se vedno manj ljudi spominja čustveno, zato pa zmeraj bolj objektivno.
Tudi Mazejeva zbudi vedno manj čustvenih odzivov, ampak ob pogledu na njene dosežke bomo čez 10 let začudeno zastrmeli. Veliko zmag povzroči, da se jih navijači navadijo.
Ampak to je pač usoda športnikov. Srebrna medalja Jureta Franka v Sarajevu v zgodovinskem spominu ostaja odtisnjena močneje kot bosta dve zlati medalji Mazejeve v Sočiju. Ker je bila prva, ker je bila skoraj na domačem terenu in ker nas je Tina na vse že prej dobro pripravila.
Športniki poleg dosežkov za svoje preživetje potrebujejo vsaj še eno sestavino – medijsko prepoznavnost. Tudi če so nosilci medalj s svetovnega prvenstva, jim to bolj malo pomaga, če jih dosežejo v športu, ki ga spremlja peščica ljudi. Zato je v ZDA najbolje igrati ameriški nogomet, na Kubi bejzbol, v Sloveniji pa je dobro biti alpski smučar ali skakalec.
Uspešen športnik mora po vsaki tekmi nameniti še vsaj pol ure medijskim obveznostim. Včasih precej več. Nekaterim to ne povzroča težav in nastope v medijih uspešno izkoriščajo za utrjevanje blagovne znamke. Takšna je bila Sara Isakovič, tak je danes Filip Flisar. Drugi se obdajo z oklepom.
Tina Maze je bila do medijev bistveno bolj naporna. Pogosto se je izognila intervjujem, do novinarjev je bila osorna in je težko skrivala svojo slabo voljo. Razlog vidim v njeni introvertiranosti in karakterju. Kadar je bila prizadeta, tega ni mogla skriti. Ilka Štuhec naj bi bila drugačna. Na prvi pogled je res bolj sproščena, nasmejana in dobrovoljna. Pa je pri tem kaj bolj iskrena?
Tudi njena ekipa je pred odločilno tekmo v smuku zaukazala medijski molk. Včasih je po zmagah odgovarjala hitro in odrezavo, saj je vedela, da jo čaka še dolga vrsta intervjujev. Če ji kakšno vprašanje ni všeč, zna tudi ona zabrusiti kaj kratkega. Čeprav z nasmehom.
Slišal sem mnenje, da je Ilka bolj podobna slovenskemu karakterju, kar je po mojem mnenju daleč od resnice, saj gre le za hipotetično predstavo. Morda bi si Slovenci o sebi res radi mislili, da smo nasmejani, odprti in zabavni. Vzemimo za primer Petra Prevca, mu je bolj podobna Ilka ali Tina?
Verjetno nam ni všeč, če smo introvertirani, a taki pač smo.
Čeprav se je po slovesu Tine Maze zdelo, da česa podobnega dolgo ne bomo videli – v zadnjih dveh letih so bolje obveščeni kolegi namigovali celo na popoln zlom smučanja pri nas –, je hitro sledil nov val vrhunskih tekmovalcev.
Je bilo res treba čakati, da je Tina naredila prostor Ilki in drugim? Sta si res tako zelo različni, kot vas poskušajo prepričati?
Velika Črna senca
V času največjih uspehov Tine Maze je Smučarska zveza Slovenije velik del svojih sredstev namenila delovanju njene ekipe. Zato so drugi smučarji morali shajati kot so vedeli in znali. Nikoli ne bomo vedeli, ali bi Štuhčeva v drugačnih razmerah zablestela že prej. Če zveza nima denarja za več vrhunskih tekmovalcev naenkrat, za to ne moremo obtožiti najboljše med njimi. Čeprav Tina ob zmagah Ilke Štuhec zagotovo ni odpirala šampanjca.
Sicer pa uspehi ene in druge zaenkrat niso primerljivi. Tina Maze spada med 10 najboljših smučark v zgodovini, je lastnica rekordnega seštevka točk v eni sezoni in dobitnica 13 medalj z velikih tekmovanj. Ilki je res uspelo marsikaj kar Tini ni, ampak to dosežkov prve niti najmanj ne zmanjšuje. Vsaj realno ne. Morda pa je drugače v naših subjektivnih očeh.
Slišal sem mnenje, da je Ilka bolj podobna slovenskemu karakterju ... morda bi si Slovenci o sebi res radi mislili, da smo nasmejani, odprti in zabavni.
Prekletstvo pozabljenih junakov
Upam, da nismo pozabili, kakšna zvezda je bil ob koncu tisočletja Primož Peterka. Ali Bojan Križaj v osemdesetih letih. Do tistega trenutka sta bila v svoji disciplini najboljša Slovenca. Zdaj sta športni legendi. Njunih uspehov se vedno manj ljudi spominja čustveno, zato pa zmeraj bolj objektivno.
Tudi Mazejeva zbudi vedno manj čustvenih odzivov, ampak ob pogledu na njene dosežke bomo čez 10 let začudeno zastrmeli. Veliko zmag povzroči, da se jih navijači navadijo.
Ampak to je pač usoda športnikov. Srebrna medalja Jureta Franka v Sarajevu v zgodovinskem spominu ostaja odtisnjena močneje kot bosta dve zlati medalji Mazejeve v Sočiju. Ker je bila prva, ker je bila skoraj na domačem terenu in ker nas je Tina na vse že prej dobro pripravila.
Medijske slikarije
Športniki poleg dosežkov za svoje preživetje potrebujejo vsaj še eno sestavino – medijsko prepoznavnost. Tudi če so nosilci medalj s svetovnega prvenstva, jim to bolj malo pomaga, če jih dosežejo v športu, ki ga spremlja peščica ljudi. Zato je v ZDA najbolje igrati ameriški nogomet, na Kubi bejzbol, v Sloveniji pa je dobro biti alpski smučar ali skakalec.
Uspešen športnik mora po vsaki tekmi nameniti še vsaj pol ure medijskim obveznostim. Včasih precej več. Nekaterim to ne povzroča težav in nastope v medijih uspešno izkoriščajo za utrjevanje blagovne znamke. Takšna je bila Sara Isakovič, tak je danes Filip Flisar. Drugi se obdajo z oklepom.
Tina Maze je bila do medijev bistveno bolj naporna. Pogosto se je izognila intervjujem, do novinarjev je bila osorna in je težko skrivala svojo slabo voljo. Razlog vidim v njeni introvertiranosti in karakterju. Kadar je bila prizadeta, tega ni mogla skriti. Ilka Štuhec naj bi bila drugačna. Na prvi pogled je res bolj sproščena, nasmejana in dobrovoljna. Pa je pri tem kaj bolj iskrena?
Tudi njena ekipa je pred odločilno tekmo v smuku zaukazala medijski molk. Včasih je po zmagah odgovarjala hitro in odrezavo, saj je vedela, da jo čaka še dolga vrsta intervjujev. Če ji kakšno vprašanje ni všeč, zna tudi ona zabrusiti kaj kratkega. Čeprav z nasmehom.
Katera je bolj slovenska
Slišal sem mnenje, da je Ilka bolj podobna slovenskemu karakterju, kar je po mojem mnenju daleč od resnice, saj gre le za hipotetično predstavo. Morda bi si Slovenci o sebi res radi mislili, da smo nasmejani, odprti in zabavni. Vzemimo za primer Petra Prevca, mu je bolj podobna Ilka ali Tina?
Verjetno nam ni všeč, če smo introvertirani, a taki pač smo.
Zadnje objave
Cigler Kralj napovedal forenzični pregled na kmetijskem ministrstvu
17. 7. 2026 ob 7:00
Medijska svoboda ali medijska oblast
17. 7. 2026 ob 6:00
Pol milijona glasov proti Bruslju: zahtevajo remigracijo
16. 7. 2026 ob 23:17
V opoziciji pričakovani očitki: Skok naj bi preganjal politične nasprotnike
16. 7. 2026 ob 18:40
Združeni narodi so račun za holokavst izstavili Palestincem
16. 7. 2026 ob 14:45
Zadeva Fajon
16. 7. 2026 ob 10:30
Ekskluzivno za naročnike
Medijska svoboda ali medijska oblast
17. 7. 2026 ob 6:00
Združeni narodi so račun za holokavst izstavili Palestincem
16. 7. 2026 ob 14:45
Zadeva Fajon
16. 7. 2026 ob 10:30
Prihajajoči dogodki
JUL
18
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
19
Večeri v atriju: »Župljani župljanom«
19:00 - 20:00
JUL
19
Duhovno počitniški dnevi za starejše 2026
19:00 - 15:00
JUL
20
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.