Fides: Predlog zakona se nagiba v smer zatiranja zdravnikov

V Fidesu, sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, opozarjajo, da je predlog zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu, ki bi lahko bil po desetletjih pozivov stroke končno svetla točka slovenskega zdravstva in pomembna kakovostna pridobitev, nov zgovoren primer, kako se tudi iskreni nameni zdravništva, usmerjeni v graditev kulture varnosti in zaupanja, spremenijo predvsem v kaznovalno politiko zdravnikov.  

V Fidesu opozarjajo, da bi se morala država, preden mimo opozoril strokovne javnosti sprejema zakon o kakovosti, prednostno lotiti vprašanj, kako zlasti zaposlenim v javnih zdravstvenih zavodih zagotoviti pogoje za varno in strokovno delo. Osnove za te pogoje vključujejo dovolj kadra, delo po standardih in normativih, predvsem pa tudi primerno financiranje zdravstvenih storitev.

Predlog zakona, ki je bil poslan v parlamentarno obravnavo, se nagiba v smer zatiranja zdravnikov

Kot so opozorili tudi v Slovenskem zdravniškem društvu, so dolgoletne izkušnje zahodnih držav, ki so nam za zgled, pokazale, da je treba posameznike, udeležence dogodkov, ki privedejo do izidov, ki so v nasprotju s pričakovanji, obravnavati anonimizirano. Rešitev z javnim objavljanjem podatkov, posebej v trenutni družbeni klimi, bo vodila kvečjemu v kulturo strahu, ne pa v kulturo zaupanja in dvigovanja kakovosti in varnosti v zdravstvu.

V teku javne razprave o predlogu zakona sta na nevarne pasti zakona z obširnimi vsebinskimi obrazložitvami opozorila tako Zdravniška zbornica Slovenije kot tudi Slovensko zdravniško društvo. Njihovi glavni komentarji se nanašajo na več poglavitnih rešitev predloga zakona, in sicer na administrativne obremenitve manjših izvajalcev, prevelikemu poudarku regulativi in premalo predvidenih proaktivnih usmeritev (ocena tveganj), javne evidence in javno objavljanje ukrepov, kazenske določbe, strokovne nadzore in klinične smernice. Vsebinske kritike na predlog zakona so podali tudi v Združenju organizacij pacientov Slovenije.

Osrednji problem je nesodelovanje s ključnimi deležniki - zdravniki

Vrste perečih težav javnega zdravstva, ki se iz dneva v dan slabšajo, predlagani zakon ne rešuje ustrezno, zato so obljube o gradovih v oblakih za paciente le obljube, medtem ko je realnost žal takšna, da javno zdravstvo stoji na trhlih temeljih. Osrednji problem pri vladnem pristopu spreminjanja zdravstvene zakonodaje je nesodelovanje s ključnimi deležniki v zdravstvu – z zdravniki. Snovalci zakona pacientu obljubljajo kakovosten izdelek, do katerega pa žal nima dostopa in ga ne bo imel, dokler premišljene spremembe, dorečene v odprtem dialogu, ne bodo temeljile na strokovnih predlogih.

Zakon v ničemer ne bo izboljšal bistvene težave - dostopnosti do zdravstvenih storitev

Spomnimo, člani odbora DZ za zdravstvo so 6. novembra z devetimi glasovi za in nobenim proti potrdili vladni predlog zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu, skupaj s številnimi dopolnili Svobode in Levice. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je med drugim pojasnila, da zakon predvideva ustanovitev javne agencije za kakovost v zdravstvu, s katero želijo doseči zagotavljanje razvoja in delovanja sistema upravljanja kakovosti v zdravstvu - poudarila je, da bo agencija pri svojem delu samostojna in neodvisna. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je opozorila na izvedljivost zakona za manjše izvajalce. Zdi se ji smiselno, da so določila različna glede na velikost izvajalca. S tem se je strinjala tudi predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič. »Na izvajalce preide celoten obseg nalog ne glede na njihovo velikost, kar je nesprejemljivo in v praksi neizvedljivo. Manjši izvajalci namreč nimajo kadrovskih, finančnih in drugih virov za izpolnjevanje vseh dodatnih administrativnih obveznosti, ki jim jih nalaga zakon. Zbornica zato vztraja, da se že na ravni zakona obseg nalog in obveznosti razporedi med izvajalce sorazmerno glede na njihovo velikost,« je zdravniška zbornica opozorila že v začetku oktobra, v komentarjih na predlog zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu.

Beović je na odboru tudi opozorila, da si želijo, da bi bil zakon bolj usmerjen v graditev kulture varnosti, ne pa v kaznovalno politiko. Tudi zakonodajno pravna služba je k predlogu podala številne pripombe - med drugim je opozorila, da predlog ureja vsebino, ki jo obravnava že nacionalna strategija kakovosti in varnosti v zdravstvu pa tudi nekateri drugi zakoni. Po drugi strani vsebuje nekatere določbe, ki ne sodijo v pravno urejanje. Poslanec stranke SDS Zvonko Černač je opozoril, da je zakon slab, v ničemer namreč ne bo izboljšal bistvene težave zdravstvenega sistema, torej dostopnosti do zdravstvenih storitev.