Fajonova o "novih usmeritvah zunanje politike", ki niso nič novega. Golob ima do diplomatov svoje zahteve in pričakovanja.

Danes in jutri poteka 26. letni posvet slovenske diplomacije o "novih usmeritvah na področju zunanje politike", kot so to definirali na zunanjem ministrstvu. Ob Tanji Fajon je zbrane nagovoril tudi predsednik vlade Robert Golob, ki od diplomatov pričakuje, da bodo v zunanji politiki znanje oplemenitili s pogumom.

Eden glavnih projektov bo kandidatura za članstvo v Varnostnem svetu ZN

Dvodnevni letni posvet diplomacije je, tako kot vsako leto, spet potekal na Brdu pri Kranju. Letos je bil posvečen predvsem spremembi zunanjepolitične strategije Slovenije. Diplomate sta nagovorila tako zunanja ministrica Tanja Fajon kot tudi predsednik vlade Robert Golob, jutri pa jih bosta še predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Častni gost letošnjega srečanja je španski minister za zunanje in evropske zadeve Jose Manuel Albares Bueno, ki bo prav tako nagovoril udeležence posveta.

Fajonova je govor začela z "žalostno ugotovitvijo, da globalni trendi ne rišejo optimistične slike prihodnosti". V slovenski zunanji politiki se je med drugim zavzela za "vrnitev h konceptu vrednot, spoštovanja vladavine prava, demokracije, človekovih pravic, solidarnosti, nediskriminacije in strpnosti do drugače mislečih". Nekatere države (pri čemer je verjetno mislila na višegrajsko četverico) pa Evropsko unijo vidijo zgolj kot bankomat. Poudarila je tudi, da mora biti Evropska unija okrepljena in učinkovitejša na področju skupne zunanje in varnostne politike.

Osrednji varnostno-politični izziv v Evropi predstavlja vojna v Ukrajini. Da pa bi tam zavladal mir, morajo biti ustvarjeni pogoji za to. Pomoč ZDA in Nata pri zagotavljanju varnosti v Evropi ni samoumevna, je poudarila Fajonova, potrebno pa je tudi, da se Evropska unija na tem področju "postavi na noge".

Eden izmed glavnih slovenskih projektov bo kandidatura za nestalno članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov za leti 2024 in 2025. "To je naš skupni nacionalni projekt, kjer moramo vsi nosilci ključnih političnih funkcij in celotna slovenska diplomacija dati maksimalni prispevek. Če bomo izvoljeni v Varnostni svet, se bodo Sloveniji odprla mnoga vrata v svetovnih prestolnicah," je dejala Fajonova.

Več pozornosti po ministričinih besedah potrebujeta Afrika in Azija. V Azijo se očitno pomika "težišče svetovne ureditve". Fajonova je poudarila, da moramo kljub nekaterim omejitvam, kot je recimo diplomatska prisotnost Slovenije zunaj Evrope, ki je naša šibka točka, in ključnih svetovnih prestolnicah, razmišljati tudi o globalnih vprašanjih. Da bi bolje odgovarjali na potrebe našega gospodarstva, moramo povečati število naših veleposlaništev.

Upokojeni diplomat dr. Božo Cerar: Slovenska zunanja politika je politika kontinuitete

Po lanskih parlamentarnih volitvah in spremembi vlade je bil napovedan odmik od "višegrajske usmeritve" in vrnitve k jedrni Evropi, nadaljnja podpora ukrajinskemu boju proti ruski agresiji ter prizadevanja za podelitev statusa kandidatke za članstvo v Evropski uniji Bosni in Hercegovini. V zadnjem času je slovenska diplomacija zelo dejavna prav na Zahodnem Balkanu.

Glede usmeritve slovenske zunanje politike v zdajšnji vladi smo povprašali diplomata v pokoju, Boža Cerarja. Slovenska zunanja politika je vse od leta 1991 naprej politika kontinuitete, meni Cerar. Pogojena je z našim članstvom v Evropski uniji in Natu. Ob osamosvojitvi smo se osamosvajali z željo po članstvu v omenjenih organizacijah, ko pa smo se uspeli pridružiti obema, je naša zunanja politika postala omejena oziroma pogojena s tema organizacijama.

V politiki tudi zadnje vlade ni videti ničesar drugega kot kontinuiteto, meni Cerar. Sami sebe smatramo kot del Evrope in državo, ki meji na Balkan. Kot del tega prostora smo imeli največ stika s soseščino, kot država, ki je del oziroma meji na Balkan, pa nam ni bilo vseeno, kaj se tam dogaja. Velik slovenski interes je bil v tem, da nam balkanske države sledijo pri vključevanju v Evropsko unijo in Nato, zato smo se na tem področju še posebej angažirali.

Glede trditve Fajonove, da mora Evropa dati večji poudarek na razvoj Afrike, je Cerar dejal, da se Slovenije situacija v Afriki posredno tudi tiče zaradi ilegalnih migracijskih valov. Kontinuiteto do neke mere Cerar pozdravlja. Prejšnja vlada je bila deležna očitkov, da se približuje državam Višegrajske četverice, a Cerar pravi, da tudi zdajšnja vlada ohranja stike. Kar pa Cerar pozdravlja, saj gre za države, s katerimi ima Slovenija določene ekonomske in zgodovinske povezave.

Premik se je v prejšnji vladi zgodil tudi pri odnosih z Avstrijo in Italijo, sploh pa z ZDA, kjer so se "normalizirali" odnosi. Sedanja vlada je tudi ohranila te stike, kar je po Cerarjevem mnenju dobro. Glede očitkov, da smo zanemarili odnose z jedrno Evropo v prejšnji vladi, pa Cerar pravi, da je v glavnem šlo za politično preigravanje.

Eden največjih zdrsov v slovenski zunanji politiki se je zgodil za časa vlade Mira Cerarja, ko smo raje kot Bruselj šli na obiske v Moskvo. V glavnem pa Slovenija je ohranjala stike z evropskimi zavezniki, meni Božo Cerar.

Zelo pomembna je kandidatura za članstvo v Varnostnem svetu ZN, kar je začela že prejšnja vlada. Tu mora sodelovati celotna slovenska politika. Slovenija ne more računati zgolj na glasove držav Evropske unije, saj bo to premalo, zato mora Slovenija diplomatske stike ohranjati tudi z državami z ostalih kontinentov. Čeprav je naša konkurentka za članstvo Belorusija, se moramo zavedati, da tudi ta ni povsem brez podpore, zato naša država v tem aspektu ne sme zaspati, še doda Cerar.