Eugenija Carl in Mojca Šetinc Pašek dosegli izločitev vrhovne sodnice Barbare Zobec iz postopka
Celjsko okrožno sodišče je konec februarja zaradi razžalitve novinarke TV Slovenija Eugenije Carl in nekdanje novinarke, zdaj pa poslanke Mojce Šetinc Pašek, prvaka SDS-a Janeza Janšo obsodilo na tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta. Po pritožbi je maja višje sodišče prvostopenjsko sodbo potrdilo, Janša pa je na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti.
Tožnici, Carl in Šetinc Pašek, sta potem zahtevali izločitev vrhovne sodnice Barbare Zobec iz postopka, zdaj pa je predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič odločil njima v korist, s pojasnilom, da v konkretnem primeru ni na preizkusu domneva osebne nepristranskosti sodnice, ampak videz nepristranskosti.
Ker je sodnica Barbara Zobec poročena z vrhovnim sodnikom Janom Zobcem, ki je februarja 2020 zavrnil tožbo, ki jo je za plačilo odškodnine proti Janši vložila Mojca Šetinc Pašek in ki jo je predtem potrdilo tako prvo- kot drugostopenjsko sodišče, ter lani zavrnil revizijo enakega postopka, ki ga je proti Janši vložila – in tako kot Šetinc Pašek na prvih dveh stopnjah dobila dosojeno odškodnino – Eugenija Carl, sta omenjeni menili, da bi ta okoliščina lahko vzbudila dvom o nepristranskosti.
"V konkretnem primeru subjektivna oziroma osebna nepristranskost vrhovne sodnice, ki se vselej domneva, dokler ni dokaza o nasprotnem, ni na preizkusu. Vendar pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora ta odražati tudi na zunaj. Gre za t. i. zunanji videz nepristranskosti sojenja (objektivni vidik nepristranskosti), v okviru katerega je treba ocenjevati, kako lahko pristranskost oziroma nepristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Treba je pretehtati, ali obstajajo, popolnoma ločeno od osebnega ravnanja sodnika, določljiva dejstva, ki bi lahko sprožila dvome o njegovi nepristranskosti, pri čemer morajo biti izkazane okoliščine, ki objektivno vzbudijo resen sum v nepristranskost po kriterijih razumnega človeka," je predsednik vrhovnega sodišča zapisal v obrazložitvi.
Tožnici, Carl in Šetinc Pašek, sta potem zahtevali izločitev vrhovne sodnice Barbare Zobec iz postopka, zdaj pa je predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič odločil njima v korist, s pojasnilom, da v konkretnem primeru ni na preizkusu domneva osebne nepristranskosti sodnice, ampak videz nepristranskosti.
Ker je sodnica Barbara Zobec poročena z vrhovnim sodnikom Janom Zobcem, ki je februarja 2020 zavrnil tožbo, ki jo je za plačilo odškodnine proti Janši vložila Mojca Šetinc Pašek in ki jo je predtem potrdilo tako prvo- kot drugostopenjsko sodišče, ter lani zavrnil revizijo enakega postopka, ki ga je proti Janši vložila – in tako kot Šetinc Pašek na prvih dveh stopnjah dobila dosojeno odškodnino – Eugenija Carl, sta omenjeni menili, da bi ta okoliščina lahko vzbudila dvom o nepristranskosti.
"V konkretnem primeru subjektivna oziroma osebna nepristranskost vrhovne sodnice, ki se vselej domneva, dokler ni dokaza o nasprotnem, ni na preizkusu. Vendar pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora ta odražati tudi na zunaj. Gre za t. i. zunanji videz nepristranskosti sojenja (objektivni vidik nepristranskosti), v okviru katerega je treba ocenjevati, kako lahko pristranskost oziroma nepristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Treba je pretehtati, ali obstajajo, popolnoma ločeno od osebnega ravnanja sodnika, določljiva dejstva, ki bi lahko sprožila dvome o njegovi nepristranskosti, pri čemer morajo biti izkazane okoliščine, ki objektivno vzbudijo resen sum v nepristranskost po kriterijih razumnega človeka," je predsednik vrhovnega sodišča zapisal v obrazložitvi.
Povezani članki
Zadnje objave
Kako močna je v resnici Resni.ca?
17. 11. 2026 ob 6:00
V Belgiji spekli skoraj dva metra visokega sv. Miklavža
16. 11. 2026 ob 19:20
Delodajalci zavračajo očitke o ogrožanju varnosti delavcev
16. 11. 2026 ob 18:56
Janša opoziciji očital dvojna merila pri policiji in financiranju kampanj
16. 11. 2026 ob 16:41
Na antibiotike odporne bakterije se širijo tudi pri nas
16. 11. 2026 ob 14:23
Ob Mokricah pustne novice pišejo v domačem narečju
16. 11. 2026 ob 13:37
Slovenija pri neto plačah skoraj na dnu EU
16. 11. 2026 ob 12:49
Ekskluzivno za naročnike
Kako močna je v resnici Resni.ca?
17. 11. 2026 ob 6:00
Vse je minljivo
16. 11. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
JAN
03
Abonma Glasbene kapele
19:00 - 21:00
AVG
29
Abonma Glasbene kapele
19:00 - 21:00
SEP
26
Abonma Glasbene kapele
19:00 - 21:00
Video objave
[Video] BRIF#11: Bo Janša res prepovedal Inštitut 8. marec? (14. 11. 2026)
14. 11. 2026 ob 10:08
1 komentar
trebor
Žalimo lahko vsi, razen predsednik opozicije, to je sporno, ne pa žalitev, ki ni bila izvedena...omenjanje spornih poklicev, je bila metaforična raba besed, prav tako Hojsova raba svetopisemske parabole o svinjah in biserih ne pripoveduje
o času kolin...gre zgolj za vsebinski delikt, ki ni v skladu s splošnim razmišljanjem zaostale slovenske družbe.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.