Dobrodošli v zagrebški… pardon, cirkuški areni!

Embed from Getty Images
Rokometna tekma evropskega prvenstva med Slovenijo in Nemčijo je povzročila vihar v evropskem rokometu. Slovenska zveza se je na odločitev litovskih sodnikov, ki sta po koncu tekme dosodila sedemmetrovko za Nemčijo, pritožila dvakrat in zagrozila s protestnim odhodom s tekmovanja. Zaplet kaže na širši problem v rokometu, odstira pa tudi plasti razmerij moči v športu in svetu sicer.

Kdo se iz koga norca dela?

Zadnje sekunde tekme in dogajanje po njenem izteku so bile hkrati mučne in komične. Za koga morda tudi zabavne. Poleg očitnih bedarij, ki so jih zakuhali sodnika in delegat (v službi evropske zveze EHF), se tudi slovenska klop ni odrezala najbolje. Živce je izgubil selektor Slovenije Veselin Vujovič, ki se je kar sam postavil med vratnici, da bo branil strel Nemcev.

Vujovič je vrhunski strokovnjak, ki pa bi moral v takih trenutkih ohraniti mirno glavo. Včasih imam občutek, da se obnaša kot mesija, ki ga bomo le gledali in poslušali, ter se čudili njegovim modrostim.

Črnogorski strokovnjak (nekdaj tudi izvrsten rokometaš) je že po prvi tekmi proti Makedoniji za poraz krivil romunska sodnika in dejal, da po 45 letih v rokometu očitno ne pozna pravil. To ga ne bi smelo presenetiti.

Rokomet je glede pravil ena najbolj nedorečenih moštvenih iger. Sodniki imajo izjemen pomen za končni razplet. Za primer, odločitev o neaktivnosti napada je stvar povsem individualne presoje.

To Veso iz Cetinja pač dobro ve, morda je le za kakšen trenutek pozabil. Mogoče pa je tudi, da še nikoli ni bil v takšnem položaju, ko vodi reprezentanco Slovenije. Jugoslavija in Barcelona, za kateri je igral, sta bili pač velesili, Srbija, Ciudad Real, katera je treniral, prav tako. Dobrodošel torej v naš svet. Nam ni potrebno razlagati, da je svet nepravičen do majhnih. Mi to že vemo.

Javna skrivnost je, da se na rokometne tekme da vplivati in da bolj kot karkoli drugega na velikih tekmovanjih šteje prednost domačega terena. Pa ne tista na tribunah.

Šport malih mest (in držav)

Rokomet je najbolj priljubljen v manjših krajih (pri nas Celje, Velenje, Ribnica!), tudi na evropski ravni je velemest z močnim rokometnim klubom malo. Zaradi takšnih dogodkov pa mu preti, da bo postal povsem nepomemben, da ga ljudje ne bodo več hoteli spremljati, da nikogar več ne bo zanimal. Ljudje nočem(j)o gledati športa, ki ima vnaprej znan razplet, vedno iste zmagovalce in nejasna pravila.

Javna skrivnost je, da se na rokometne tekme da vplivati in da bolj kot karkoli drugega na velikih tekmovanjih šteje prednost domačega terena. Pa ne tista na tribunah. Se spomnite katarskega vzpona tik pod svetovni vrh leta 2015? Od vključno leta 2005, ko je svetovno prvenstvo gostila Tunizija, se je domačin vedno prebil v polfinale. Ali pa slovensko srebro na domačem evropskem prvenstvu 2004? Predsednik slovenske zveze je bil takrat Zoran Jankovič.

Novinarski kolega Jože Pepevnik je po tekmi v ponedeljek zapisal: »Težko najdeš igro, v kateri so pravila tako ohlapna in prepuščena 'prosti presoji' sodnikov kot v rokometu in kjer je dovoljeno toliko grobega kontakta in obenem uvajanje tako 'striktnih' kvazi-pravil kot je bil ta primer«.

Vseeno pa ni treba izgubiti trezne perspektive. Pristranske odločitve litovskih sodnikov in sporna video analiza, ki je trajala predolgo in dala občutek, da na vsak način skušata najti nepravilnosti v zadnjih dveh akcijah, ne pomenijo, da se je cel svet zarotil proti Sloveniji. Poskrbeti je treba tudi za jutrišnji dan.

Bojkot bi bil »navijaški« ukrep, ki ne bi rešil ničesar, kvečjemu bi zaprl vsa vrata.

Vsak poraz je nova priložnost

Čeprav večina športnih navdušencev misli drugače, je po mojem mnenju bojkot nepotreben. To bi bil »navijaški« ukrep, ki pa ne bi rešil ničesar, kvečjemu zaprl vsa vrata. Dovolj je če ostane pri opozorilih. Internetni komentariat je zahteval celo preklic sponzorske pogodbe Gorenja. A tu prave povezave ne vidim. Gorenje je podjetje, ki se težko prigaranemu in uspešnemu poslu ne bo odpovedalo zgolj zato, ker ima rokomet težave.

Energijo, ki se je nabrala v igralcih, naj ti izkoristijo za naslednje tekme. Najprej za zmago proti Makedoniji. Motivacije imajo dovolj za štiri zaporedne zmage, ki bi zagotovo prinesle uvrstitev v polfinale. Tudi sodniki bodo zdaj s težkim srcem (in vestjo) sodili v škodo naše izbrane vrste.

Potem pa sledijo naslednji koraki na funkcionarski ravni. Rokomet, če želi preživeti in ostati vsaj na podobni ravni, kot je zdaj, potrebuje resen poseg v pravila in pristojnosti sodnikov. Slovenska reprezentanca pa selektorja, ki ne bo le jadikoval, pač pa vodil izbrano vrsto kot gospod. Kot Igor Kokoškov košarkarje, denimo.

Natančno tako, z morebitnim užaljenim odhodom s prvenstva bi naši zapravili ogromen moralni kapital. Cilj: zmagati vsako tekmo na igrišču, odločno voditi igro v EHF za ureditev pravil in razhajkanje škodljivih sodniških navez... in osvojiti še EURO2020. #rzs #rokomet #mislovenci https://t.co/sojUBZEcFA

— Igor Evgen Bergant (@IEBergant) January 16, 2018