Duel Irena Joveva in Lojze Peterle: bistveni del evropske politične in kulturne identitete je mir (1.del)

Tadeja Kreč
14

Ona je iz novinarstva na novo zajadrala v politiko, on je eden najbolj izkušenih slovenskih politikov sploh. Ona je mlada, on že precej osivel. On vztraja pri zdravju in čebelah, njej so prioriteta mladi, učinkovitost Evropske unije in transparentnost.

Irena Joveva je nosilka Liste Marjana Šarca, Lojze Peterle je tokrat tretji na listi Nove Slovenije. Pravita, da bi bila dober tim ter bi v kombinaciji izkušenj in mlade energije skupaj za Evropo lahko marsikaj naredila.

Ga. Joveva, g. Peterle, danes sta tukaj združena v različnosti, tako v letih, v politični kilometrini, izkušnjah, tudi marsikaterem stališču – v čem, kjer bi v dobro Slovenije in EU lahko sodelovala, se strinjata med seboj?

Irena Joveva: Jaz mislim, da bi lahko sodelovala medgeneracijsko. To bi bil vzorčni primer tega, kar si želimo tudi širše. Jaz bi dobila veliko političnih izkušenj, bi pa kot milenijka lahko tudi marsikaj prispevala.

Lojze Peterle: Evropo delamo vsi, vse generacije. Treba je kombinirati izkušnje, modrost – z energijo, igrivostjo, novimi idejami. Menim, da bi midva po 26. maju zelo dobro okrepila evropsko ekipo.

Na katerih področjih pa se vama zdi, da sta mnenjsko, nazorsko … preveč narazen, da bi našla skupne točke?

Lojze Peterle: Mene veseli, da odgovora na to ni. Pri nazorih ne vidim problema. V Evropi spoštujemo dostojanstvo vsakega človeka, tudi vsako individualno, ne samo kolektivno identiteto. Razlike nas bogatijo.

Irena Joveva: Glede na to, da poudarjamo pomen enotnosti in sodelovanja, bi po moje na koncu pri kateremkoli vprašanju prišla do kompromisa. Bomo videli, koliko se bova strinjala v nadaljevanju.

Gospa Joveva, Evropska unija po vašem mnenju potrebuje nove vzorce in spremembe, ki se jih ne da graditi na starih načinih vodenja. Podobno ste že dejali vi, gospod Peterle. Katere konkretne spremembe po vajinem mnenju potrebuje Evropska unija?

Irena Joveva: Izpostavila bi učinkovitost. Po mnenju LMŠ in mene, kot nosilke, je dejstvo, da je EU kot sistem v tem trenutku neučinkovita. Pa tudi v preteklosti se je pokazalo, da ni bilo ne učinkovitosti, ne hitrega in konkretnega odziva na krize. Tudi to je krivo za vzpon evroskeptikov.

Na kakšen način doseči to učinkovitost?

Irena Joveva: V prvi vrsti s spremembo ljudi, ki so na vodilnih funkcijah. Ne vidim dodane vrednosti v tem, da bi imeli še enega Junckerja ali še enega Tajanija. Ljudi na vrhu bi morali zamenjati. Preveč je bilo politike, notranjepolitičnih interesov, tega, kdo je v kateri evropski politični skupini, namesto, da bi se gradilo na vsebini.

Koga konkretno vidite na teh mestih?

Lojze Peterle: Mislim, da je moja prednost v tem, da sem tam že nekaj časa, imam izkušnje, vpogled. Spremembe so zelo potrebne, da pa se jih doseči predvsem z več politične enotnosti. Ne skrbijo me toliko evroskeptiki, ki po moje ne bodo zmagali. Bolj me zanima, za kaj se je sposobna v naslednjem mandatu opredeliti proevropska večina. Ta bo morala biti večja kot do sedaj, kar pomeni, da bo treba v skupne imenovalce vložiti več energije

Ste lahko bolj konkretni?

Menim, da je treba veliko večji poudarek dati zdravju. Zdravje ni nekaj, kar dodaš k nekemu drugemu vidiku ali sektorju, zame je dimenzija, ki gre čez številne politike. Predlagam, da imenujemo tudi podpredsednika Evropske komisije za zdravje – da bo skrbel, da bo zdravje navzoče pri vzgojni, industrijski, okoljski in drugih politikah.

To si verjetno ljudje želijo za vsako področje.

Lojze Petere: Jaz sem vesel, da je naša politična skupina boj proti raku postavila za eno od ključnih prioritet. Brexit se bo uredil, zdravje pa je bolj dolgoročna in celovita zadeva. Res je čas, da se bolj posvetimo zdravju. To pomeni, da se bomo bolj posvetili tudi okolju, gospodarstvu itd. Moram omeniti tudi čebele – tudi to je v tem kontekstu. Ne moremo imeti zdravih čebel v onesnaženim okolju …

Si vi želite več Evrope, ali manj?

Lojze Peterle: Nekje več, nekje manj. Dogovoriti se moramo o bistvenih in strateških zadevah, kar pa se zmenimo, mora delovati. Tukaj se strinjam s sotekmico – samo z učinkovitostjo lahko pridobimo zaupanje državljank in državljanov.

Na nekaterih področjih bi si želel več Evrope. Več Evrope si želim pri zdravju. Pri zdravju menim, da bi lahko EZ naredila več, zlasti na področju preventive. Več Evrope je treba pri varnosti oziroma obrambi, tudi pri zunanji politiki.

Pa druga področja?

Lojze Peterle: Okolje in vzgoja. Želel bi si na primer pouka o evropski zgodovini. Da bi mladina v vseh državah izvedela, koliko nepotrebnih vojn in žrtev je bilo, kaj vse se je dogajalo, ker so nacionalizmi in ideologije mislili samo nase oz. kako bodo osvajali druge.

Irena Joveva: Jaz si želim več Evrope predvsem pri tistih skupnih politikah, o katerih se sedaj že dolgo pogovarjamo, pa nismo še nikamor prišli. Pri skupni varnostni politiki bo treba sedaj pa res narediti korake naprej, pri skupni zunanji politiki in pri samem nastopu evropske politike kot akterja v globalnem smislu.

Peterle: Ne predstavljam si več Evrope z manj Evropejci. A v tem smislu računam na mlajšo generacijo.

Kot pravite: eden ključnih problemov EU v mednarodnem okolju je, da je glede na tekmece v globalnem svetu nekonkurenčna pri hitrosti in učinkovitosti sprejemanja skupnih odločitev. Na kakšen način bi bilo potrebno ta problem rešiti?

Lojze Peterle: S politično enotnostjo. Ne maram neučinkovite, neenotne, bolne Evrope. Odgovor na vse to je, da stopijo ti, ki hočejo Evropi zagotoviti prihodnost, skupaj. Samo tako bomo na svetovnem odru lahko kaj odigrali.

Vemo, da se relativna teža Evropske unije zmanjšuje kljub še vedno relativno visokim gospodarskim številkam. Po prebivalstvu nas je samo še približno 8 %. Mimogrede bi dejal, da si ne predstavljam več Evrope z manj Evropejci. A v tem smislu računam na mlajšo generacijo (smeh).

Irena Joveva: Strinjam se, da je sodelovanje ključno. Pri državah, ki so zelo evroskeptične, se evroskeptičnost navadno konča pri denarju. Evropskem denarju. Mislim, da je to ključen problem – ko je v igri denar, pozabijo na želje po izstopu, večji nacionalni teži …

Loze Peterle: Vesel sem tega poudarka. Včasih na Zahodu politični analitiki veliko razpravljajo o evroskepticizmu v vzhodni Evropi. A evroskepticizem se je začel v Veliki Britaniji, močan je bil v Franciji, na Nizozemskem, v Belgiji. Evroskepsa se je rodila v velikih in bogatih zahodnih državah – to je zanimivo dejstvo.

Je po vajinem mnenju treba nacionalno suverenost okrepiti ali naj gremo raje bolj v smer »Združenih držav Evrope«.

Lojze Peterle: Jaz mislim, da je treba v Evropi končati z dilemo, ali smo nacionalni ali evropski. Evropejci smo kot Slovenci, ker smo tu rojeni. Gre za dve plati iste medalje. Nismo se odpovedali suverenosti, odločili smo se, da del suverenosti prenesemo na višjo raven in jo izvajamo skupaj z drugimi.

Irena Joveva: Jaz in mi v LMŠ ne zagovarjamo federalizma, menimo pa, da mora Evropa zafunkcionirati s polnimi pljuči. Kar zadeva suverenost, ljudje marsikdaj pozabljajo, da je tudi Svet EU odločevalec, kar pomeni, da vsaka država soodloča in ni tako, da se Bruselj o nečem kar odloči in moramo to upoštevati.

Lojze Peterle: Odkar smo notri, smo tudi mi Bruselj. To velja enako za vse. Tudi za gospo Mayevo. Oni se obnašajo, kot da ne bi bili notri, ampak vse, kar je bilo v Bruslju doslej sprejeto, ima britanski žig in podpis, ker še vedno soodločajo in so še člani. Na živce mi gredo nacionalni voditelji, ki kikirikajo, ko jim nekaj ne gre in krivijo Bruselj, ko jim ne uspe. S tem je treba nehati.

Kaj pomeni »zadihati s polnimi pljuči«?

Irena Joveva: Da je EU, s svojimi napakami sicer, dobra tvorba. Boljše možnosti od Evropske unije ni. Menim, da jo moramo varovati in jo nadgraditi. Kar pa zadeva identiteto in nacionalnost, menim, da se ne izključujeta, ampak samo nadgrajujeta. Ključen je problem državljanov, ki Unijo vidijo kot nekaj oddaljenega in nimajo občutka, da ima stik z ljudmi. Z vidika evropskega poslanca torej to pomeni, da mora biti več z ljudmi in med njimi ter jim dati občutek, da lahko soodločajo.

Gospod Peterle, kaj je osnovni skupni imenovalec prebivalca Evropske unije – kaj tvori našo skupno evropsko identiteto?

Lojze Peterle: Evropa je domovina različnih identitet in kultur, a vendar so elementi, ki veljajo za celo Evropo. Dokler bom jaz na vsakem drugem hribu videl cerkev, ne bom nehal govoriti o krščanstvu, ki je nedvomno močno zaznamovalo Evropo. Ko to rečem, ostajam spoštljiv do vseh drugih identitet, ki so Evropo sooblikovale. Ne želim, da se o identitetah pogovarjamo ideološko, izključevalno. Vsaka identiteta naj bo spoštovana, dobrodošla in če želi kaj prispevati k skupnemu dobremu, k boljši Evropi, naj bo trikrat dobrodošla.

Gospa Joveva, v kolikšni meri je evropska identiteta predvsem/tudi krščanska?

Če pogledamo nazaj k ustanovitvi, očetom EU, vemo od kod so izhajali in seveda so temelji tudi v tem, ampak ključen temelj vsega je mir. To mora biti ključna vrednota oz. predpogoj za vse ostale vrednote.

Je po vašem mnenju evropska identiteta tudi muslimanska?

Irena Joveva: To je druga stvar. Vera je muslimanska, krščanska … Ustanovitelji so bili krščanski demokrati, a jaz se ne bi opredeljevala v tem smislu. V EU imamo tudi ljudi muslimanske veroizpovedi in s tem ni nič narobe, temveč je lahko v tem smislu spoštovanja različnosti dodana vrednost.

Lojze Peterle: Jaz mislim, da je odgovor v temelju, ki so ga postavili ustanovitelji EZ. Preden so podpisali pogodbo o skupnosti jekla in premoga, so se dogovorili, da bo spoštovanje dostojanstva vsake osebe temelj te nove zgradbe in samo iz tega izhodišča pridemo do miru. Ker le, če je drugi meni enak po dostojanstvu, mu ne bom napovedal vojne, ga onemogočal, ampak se bom z njim pogovarjal in dogovoril. Mir je bistveni del evropske politične in kulturne identitete.

Kaj je tisto, kar za vas, ga. Joveva, tvori slovensko nacionalno identiteto?

Irena Joveva: Gradijo jo vrednote, podobne evropskim. Prej smo govorili o človekovem dostojanstvu, spoštovanju, človekovih pravicah, solidarnosti, vladavini prava, miru. Vse to gradi tudi slovensko nacionalno identiteto, ki se v evropski ne izgublja.

G. Peterle, kaj vas bolj skrbi – da bi svojo identiteto izgubili kot Evropejci ali kot Slovenci?

Če bi izgubili slovensko identiteto, bi s tem izgubili tudi evropsko. Naša identiteta je del evropske. Se pa vprašanje identitete odpira ponovno. Ljudje čutijo, da se bo morala EZ nekam premakniti. Najlažje se nekam usmeriš, če poznaš svoje korenine. Korenine niso preteklost, ampak so del organizma. Če nimaš korenin, je tudi cvetja in plodov zelo malo.

Joveva: Ne bi glasovala za nekaj, kar bi nasprotovalo slovenskemu nacionalnemu interesu, ne glede na to, kako bi glede tega glasovala politična skupina, ki bi ji pripadala.

Oba verjameta, da mora evropski poslanec močno stati za nacionalnimi interesi, a se hkrati zavedata, da evropski parlament funkcionira drugače. Kaj evropski poslanec lahko naredi za Slovenijo, na katerih področjih pa se bolj odloča v skladu s strankarskimi, ali recimo svetovnonazorskimi navezami.

Irena Joveva: Mislim, da mora biti slovenski nacionalni interes za predstavnike iz Slovenije v vsakem primeru na prvem mestu. Dejala sem že, da ne bi glasovala za nekaj, kar bi nasprotovalo slovenskemu nacionalnemu interesu, ne glede na to, kako bi glede tega glasovala politična skupina, ki bi ji pripadala. Čeprav smo izvoljeni v evropski parlament, so nas izvolili Slovenci in to je treba imeti v mislih. Tistih osem, ki bodo tam, mora biti vedno enotnih o vseh vprašanjih, ki se tičejo Slovenije.

Lojze Peterle: Jaz imam dobro izkušnjo iz tovrstne slovenske enotnosti iz l. 2004, ko smo vstopili v evropski parlament in nismo imeli še možnosti glasovanja, smo pa lahko debatirali. Takrat smo naše partnerje v političnih skupinah prepričali, da so podprli neko rešitev, ki je bila zelo ugodna za našo farmacevtsko industrijo. Ob praksi v parlamentu sem se prepričal, da najlažje uveljaviš slovenski interes, če ga drugi prepoznajo kot svoj oz. evropski interes.

Tisti, ki pravi: »Zastopal bom samo slovenski interes,« je napovedal, da ne bo nič dosegel, ker nas je dva milijona in malo je naših interesov, ki bi bili tako zanimivi, da bi jih drugi kar podprli. Dejstvo je, da mi ne nastopamo kot slovenska nogometna ekipa. Nas je osem, lahko smo še bolj enotni, ampak treba je prepričati večino od 751 poslancev, drugače ostanemo v manjšini. Za naše rešitve moramo prepričati politične skupine. Te pa lahko tudi na slovenske zadeve gledajo različno. Poslanci se praviloma ne srečujemo po nacionalnem ključu – ampak po strankarskem. Čeprav smo iz držav, predstavljamo vseh 500 milijonov evropskih državljanov. Državne interese pa zastopajo predsedniki vlad in ministri.

Sicer pa je vest zmeraj prvi kriterij glasovanja. V politični skupini se dogovorimo, kako bomo glasovali, nikoli pa  nismo prisiljeni nečesa podpreti. Če smo preveč različni, imamo povsem prosto glasovanje. Če kdo zaradi nacionalnih interesov ne more nečesa podpreti, pa je dolžan to v skupini povedati.

Ga. Joveva, katere so po tri konkretne, prioritetne zadeve, ki so v nacionalnem interesu Slovenije in na katerih boste kot evropska poslanka nemudoma začeli delati?

Jaz mislim, da je tukaj ključna transparentnost. Ta je tudi v slovenskem interesu, če pogledamo odnos slovenskih državljanov do inštitucij in izvoljenih. Zelo veliko se govori o mesečnem pavšalu. Menim, da je prvi korak, ki ga pa res lahko naredi vsak evropski poslanec to, da razkrije (čeprav ni treba), kam gre ves ta denar.

Druga stvar je vladavina prava; mislim, da je naloga evropskega poslanca iz Slovenije, da vsakič jasno in glasno zagovarja vladavino prava, tudi v primeru implementacije arbitražne razsodbe torej.

Tretja stvar je pa slovensko predsedovanje. Čim prej bo potrebno določiti njegove prioritete. Vlada jih že pripravlja in se osredotoča tudi na Slovenijo kot tako. To bo odlična priložnost za promocijo Slovenije in slovenskih interesov.

Lojze Peterle: Jaz se želim tudi v naslednjem mandatu posvetiti predvsem zdravju. Ne maram bolne Evrope. Druga točka je okolje. In to dvoje je zelo povezano. Tukaj vidim tudi čebele. Želim doseči, da bo EZ  proglasila čebele  za ogroženo vrsto in ukrepala za njihovo preživetje. Potem je tu vprašanje varnosti. Slovenci in drugi se morajo počutiti v Evropi varno. Zavezani smo humanosti, ampak ohraniti moramo pravico, da se odločamo koga in pod kakšnimi pogoji sprejmemo.

Rad bi tudi napredek pri premagovanju razlik v razvitosti med regijami. V EZ imamo velike regionalne razlike, tudi znotraj  Slovenije. Želim si politike, ki bi dvignila infrastrukturno razvitost na višjo raven, ne da se t.i. kohezijske regije med seboj prepirajo, katera bo dobila več. Morali bi vpeljati enotne standarde razvitosti. Če pri cestah, vodovodih, telekomunikacijah itd. neka občina ne dosega standardov, bi ne smela biti žrtev povprečne slike cele regije. Glede porabe denarja sem za večjo preglednost,  tako  bi bilo  razvidno tudi, da dajem že dva mandata 10 % svoje plače za ljudi v stiski.

Ga. Joveva, če se ozremo na Zahodni Balkan, katere države so po vašem mnenju, glede na stanje demokracije in človekovih pravic, najbližje temu, da jih Evropska unija povabi medse?

Irena Joveva: Dejstvo je, da če gledamo z vidika, kako dolgo je neka članica kandidatka, pa ni še nikamor prišla, je v ospredju Makedonija, ki že 15 let čaka in je bila prva od teh, ki še čakajo, da se sploh začnejo pogajanja. Upam, da bodo s spremembo imena prišli dlje. Kar zadeva reforme v vseh teh državah, pa morajo narediti še veliko, saj vendarle niso še tam, kjer bi morale biti.

Kako daleč so od evropskih standardov, kaj vse jim še manjka, kako zelo se »mudi«, da jih sprejmemo, v kakšnem časovnem okvirju bi jih sprejeli kot polnopravne člane?

Irena Joveva: Menim, da so pogovori o širitvi tako zamrli, da so si tudi te države same nehale prizadevale za nujne reforme. Niso še pri evropskih standardih, ampak tudi zato, ker je gospod Juncker dejal, da te širitve v njegovem mandatu ne bo, kar je po moje zelo vplivalo na njihovo dojemanje EU in njene kredibilnosti – da se tako dolgo obljublja, da se bodo začela pogajanja, pa se ne. Pomembno se mi zdi, da se vsaj začnejo in potem preko tega procesa pride so sprememb.

Lojze Peterle: Tudi glede tega se strinjava. Makedonija je zrela, da gre naprej in začne pogajanja. Doživela je dolgo čakalnico. Vse te države kandidatke vedo, kaj morajo narediti, kako dobiš vstopnico v evropsko zvezo in vse tekmujejo najprej same s seboj. Jaz sem bil v tem mandatu tudi vodja parlamentarne delegacije za Makedonijo in sem vesel, da je tam glede v evropske perspektive soglasje med levimi in desnimi in si res želim, da se junija ta perspektiva res dokončno odpre.

Drugi del duela med Ireno Jovevo in Lojzetom Peterletom: o multikulturnosti, varovanju meje, demografskem problemu …

14 KOMENTARJI

  1. bistveno spoznanje v Sloveniji je, da uganjajo levaki največji sovinizem v državi in sicer proti kristjanom. Ob tem pa slišiš neko političarko, ki se pretvarja, da je krščanska, da ona ni šovinist, ko se slika z levaki. Kdo je tortej šovinist v tej državi? Ostajajo le še Žrtve šovinizma in levega genocida?

  2. Edini, ki bi lahko še pravočasno rešili Slovence in Slovenijo so bili vaški stražarji in domobranci, potem je bilo slovenstvo in tudi krščanstvo tako prestreljeno z levičarsko propagando in stopnjevanjem nasila korenčka in ali genocida noža, da smo tam, kjer smo. Si upate to objaviti? Seveda se, saj je to le eno od mnenj, je pa zagotovo ključno in sedaj že čas, ki mineva.
    Zakaj so komunisti KOcbeku postavili spomenik? Ker je odločilno zapeljal večino kristjanov v lažni nob, to je k strani klavcev kristjanov!

    • Mah ;Kocbek ni imel takega vpliva.Dejstvo,je ,da so “etablirane” stranke,sploh SLS leta 1941-42 ravnale povsem zmedeno.Komuniste je zanimala samo revolucija,predvojne strukture ,pa so bile povsem zmedene.Domobranci in še prej vaške straže so se legitimno uprle nasilju,ampak njihov boj je bil /politično/ izgubljen,še preden so nastali.

  3. Peterle sicer nakaže, da ima TEMELJ Evropa – KRŠČANSKE vrednote. Premalo jasno pa poudari, da nam teh vrednot nima nihče pravice PODRETI. Ko se temelj zrahlja, stavba ni več trdna. Skrb za zdravje je res potrebna. Toda poleg tega in gospodarstva, je velikega pomena tudi KULTURA.

    Joveva, podpira, da se Makedonijo vključi v EU. Prav tako poudarja NACIONALNI INTERES. Take stavke, je poudarjala levica, ko ni hotela prodati NLB, ki je bil BANKOMAT-levih.

    Sicer pa je NACIONALNI INTERES potreben, vendar ga levica razume samo takrat, ko je njej v prid. Če Levica podpira MIGRANTE in istočasno kriči o nacionalnem interesu, res ne vem kaj ji njej pomeni nacionalni interes, Res ni iz stranke ZL, vendar je njena stranka LMŠ, sprejela v svoj krog LEVICO in ji dala mesto NADVLADNE STRANKE.

    Makedonijo sicer oba podpirata.
    Peterle, ker je tu deloval, kot predstavnik EU, Joveva pa izhaja (tako pišejo mediji) iz Makedonskih korenin, tako, da tu imata res nekaj skupnega.

  4. Avatar Neenakopravna tekma 8 : 751 poslancev v parlamentu EU, ki so prepuščeni neformalnim pritiskom tisočev lobistov v korist parcialnih interesov kapitala

    Lojze Peterle: “Nas je osem, lahko smo še bolj enotni, ampak treba je prepričati večino od 751 poslancev, drugače ostanemo v manjšini.”
    Problem izvoljenih poslancev RS v parlamentu EU ni le uradno in formalno razmerje neenakopravnosti 751:8, ampak stalna in absolutna mnogo hujša prevlada neformalnih vzvodov politične moči, ki jih imajo v rokah tisoči dobro plačanih in vrhunsko strokovno “servisiranih” lobistov, ki nenehoma zakonito (?!) vplivajo in pritiskajo na izvoljene poslance na račun in v parcialnem interesu najmogočnejših nadnacionalnih podjetij in lastnikov kapitala ter najmogočnejših evropskih velesil (Nemčije, Francije, Italije, Španije …).
    Dejstvo je, da volivci v RS po oddaji glasovnice za katerega koli kandidata nimamo več nikakršnega stika z izvoljenimi poslanci in tudi nikakršnega niti najmanjšega vpliva na njihove odločitve oz. na uresničevanje in izvajanje njihovih predvolilnih obljub oz. njihovega objavljenega predvolilnega programa.
    Še več: na konkretno uresničevanje avtonomnih pravic in obveznosti poslanca v parlamentu EU nimajo več nikakršnega vpliva, kaj šele nadzora, niti pristojni prvaki in organi strank, na katerih listah so bili evroposlanci legalno in legitimno izvoljeni v parlament EU.
    Skratka: izvoljeni poslanci v parlamentu EU so objektivno gledano v svoji deklarirani popolni avtonomnosti in svobodi “osvobojeni” predvsem vplivov, odgovornosti in zavez do neposrednih volivcev in do matičnih političnih strank iz RS, a brez milosti in brez vsakršnega nadzora brutalno prepuščeni predvsem sto- in tisočkrat močnejšim vplivom in pritiskom plačanih lobistov ter velikim korupcijskim tveganjem v korist parcialnih interesov najvplivnejšega nadnacionalnega kapitala ter najbolj brezobzirno požrešnih nadnacionalnih podjetij in finančnih ustanov.
    Ko bodo domači in evropski politični prvaki po volitvah ponovno objokovali nizko udeležbo volivcev na volitvah v parlament EU (v RS komaj okoli četrtine volilnih upravičencev!), jim bo nekdo moral pojasniti, da volivci v državah članicah EU niso (več) tako butasti, da ne bi opazili poraznega dejstva, da jim je dovoljeno evroposlance le formalno potrditi oz. izvoliti ter jih nato neprostovoljno prepustiti izključnemu neformalnemu in nedemokratičnemu vplivu več tisoč visoko kompetentnih in vrhunsko plačanih lobističnih “mojstrov pritiska” v korist prepoznavno parcialnih interesov lastnikov in upravljavcev najbolj pohlepnega in najbolj brezobzirno izkoriščevalskega nadnacionalnega kapitala.

  5. Delo LOBISTOV je zelo vprašljivo.
    To so nekaki “strici iz ozadja”, ki se poslužujejo tudi podkupovanja.
    Kdo bo to korupcijo obelodanil?

    EU sodišče bi moralo imeti tudi PROTIKORUPCIJSKO komisijo. Pa ne tako, kot je bila Kosova iz Slovenije, ki je korupcijo prej izvajala, kakor preganjala.

  6. Ne bo vsem všeč, vendar moram vreči iz sebe.

    Med vrsticami je veliko medsebojnih komplimentov in preveč strinjanja ob pomembnih vprašanjih, da ne veš kdo pogojno pripada desni in kdo levi opciji.

    Ne tič, ne miš ali ne voda in ne krop, bi smeli oceniti oba sobesednika. Joveva je tabula raza in ne ve, kako naj odgovori, da ne bo izpadla še bolj nevedna. Peterle pa je star lisjak in krščanski socialist in ve, kaj ter o čem govori. Spomnite, kako je njega dni nastopal med predsedniško predvolilno kampanjo. Dajal je vtis, da je kandidat levice in je spremenil kurs, ko je bilo že prepozno ter na koncu na celi črti popušil.

    Takole bom zaključil. Joveva še ne spada v evropski parlament, in sploh ni dvoma, da tja ne bo nikoli spadala. Peterle pa ne spada več tja. Pri čebelah ga je izrinil nekdanji katstrofalni kmetijski minister, ki se piše Dejan Židan, z orglicami pa bo še vedno lahko zabaval ljudi na gasilskih ter drugih ljudskih veselicah, kjer je začel svojo kariero tudi Šarec Modri in Dobri I.

    Kdor je poslušal in gledal včeraj na Kanalu A benevolenten intervju z nosilko liste NSi, temu je lahko vse jasno.

    Naprej v rdeče zarje!

  7. Sprasevati Jovevo o cemerkoli je brez veze. Nima pojma, ponavlja na pamet naucene fraze …
    Peterle se ne izjasni o nicemer. Krscanske vrednote brani? LOL.

  8. Peterleta bi bilo treba vprasati, kako v EU parlamentu brani krscanske vrednote.
    Glej na You tube:
    Owen Benjamin.

    Owen Talks Free Societis, Desmond is Amazing

  9. Ne podcenjujte Joveve! Ko je bila nekoč že skoraj vojn in kralji niso našli rešitve, je ena taka na mizo skočila, dvignila krilo – in po divjem rajanju je bil MIR.

    Torej že vesta o čem govorita.

  10. Duel ? Kakšen dvoboj je to ? To ni niti “D” od dvoboja/duela ! Takšne politike smo se Slovenci “nažrli” že pred več kot stoleti in še danes se jo nažiramo.
    Preveč dobro poznam Lojzeta,da bi se motil v besedah ,da se dobro znajde v situacijah,ki mu omogočajo preživetje.Vse lepo in prav,ampak človek,ki prisega na krščanske vrednote,ne more in ne sme sprejemati “gnile kompromise”.In prav v tem je problem. Kristjani še danes ne razumemo,kaj pomeni “stati in obstati” s krščanskimi vrednotami.
    Za mene je bil eden najpomembnejših trenutkov,ko je Lojze Peterle pokazal,da je resnično “krščanski socialist”,ki je izneveril “krščansko demokracijo”.To se je zgodilo leta 2000,ko se je uklonil pritiskom od zunaj (točno se ve,kdo je bil izza !!) in pristal/zapovedal združitev v “žlahtno desnico” -SLS+SKD. Čez polleta pa ugotovil katastrofalno napako ( pri “združitvi” ni predvideval takšne možnosti,kar je še poslabšalo situacijo) in se moral zelo potruditi,da je s pomočjo Bajuka (vsaka čast mu!) iz “drobtinic” spravil skupaj stranko NSI ( še kratice SKD ni smel uporabiti! ).In NSI še danes ni tista SKD,kot je bila SKD iz leta 1990/1991 ! Današnja NSI je vedno bolj podobna “žlahtni desnici”.
    Lojze Peterle je “fejst fant”,ki rad “nastavlja” in “levo in desno lice” samo,da pride do cilja brez “duela”. Tako vedno to ne gre.Zaradi tega smo Slovenci prevečkrat “nastradali” in se “opekli”. Potrebna je modrost s premišljenostjo,nikakor pa ne cagavost s premišljenostjo in drobtinice z “mize gospodarja”!
    O Jovovi nima smisla govoriti od trenutka,ko se je iz zanimive perspektivne novinarke,čez noč spremenila v “čudno” političarko “čudne” stranke LMŠ,ki jo vodi pragmatični “novo komponovani politik” ,ki me v določenih situacijah spominja na mladega Peterleta.
    Zato verjamem,da se v določenih situacijah Jovova in Peterle lahko celo “zaletita”.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime