Irena Joveva in Lojze Peterle o multikulturnosti, varovanju meje, demografskem problemu … (2. del)

Tadeja Kreč
18

V drugem delu intervjuja z Ireno Jovevo in Lojzetom Peterletom smo govorili o porastu evroskepticizma, multikulturni Evropi, varovanju schengenske meje in novi ograji na slovenski južni meji, demografskem problemu, mladih v EU, pa tudi o sporu Weber-Orban.

Vse raziskave kažejo, da so prebivalci držav članic Evropski uniji močno naklonjeni, hkrati pa na podpori pridobivajo populistične, evroskeptične stranke. V čem je obstoječa vodstvena politična garnitura Evropske zveze razočarala ljudi, da je tako, in kaj naj v novem mandatu naredi drugače?

Lojze Peterle: Evropska zveza je doživela več kriz in na vse ni učinkovito odgovorila.  Populisti so najbolj izkoristili njeno neenotnost glede migracij. Menim, da smo v Evropskem parlamentu lažje prihajali do odločitev, kot so bili tega sposobni predstavniki držav članic v  Evropskem svetu.  Dejal bi, da je zatajila medvladna, ne komunitarna Evropa. Ampak, če eden v tej igri zataji, se to pozna celi zvezi.

Že prej sem dejal, da si želim, da bi predstavniki držav članic skušali evropski nivo uporabiti, da okrepijo svoje pozicije s tistim, kar bo krepilo vse. Če smo zveza, ne more nekdo živeti na račun drugega, ne more eden napredovati hitreje oz. na nepravičen način itd.

Irena Joveva: Jaz menim, da je za porast evroskepticizma kriva EU kot celota zaradi neodziva ali prepočasnega odziva na konkretne krize. Na žalost članice skupaj marsikje niso uspele najti odgovora.

Ga. Joveva, prihajate iz najbolj »multikulturnega« kraja v Sloveniji – Jesenic. Zakaj se zdi, da na evropski ravni multikulturnost ne deluje, kaj so razlogi, da namesto integracije in asimilacije v zahodnih mestih nastajajo priseljenska geta, ki delujejo po nekih lastnih pravilih, običajih, ki pogosto niso skladni z evropskimi standardi demokracije in človekovih pravic?

Enoznačnega odgovora tukaj ni. Lahko krivimo te v getu in skupnost, ki morda že a priori ni pripravljena kogarkoli sprejeti medse in se potem tisti, ki pridejo, zaprejo vase in jim je lažje delovati v neki svoji skupnosti.

Menim, da je med ključnimi razlogi tukaj tudi to, da mislijo ali dobivajo občutek, da jih tako nihče ne bi sprejel in se raje umaknejo. Tukaj bi družba kot taka morala biti bolj odprta, da nekdo sploh dobi možnost asimilacije ali integracije.

Lahko rečemo, da družba morda tako funkcionira, a to stanje get(ov?) že imamo. A kako ga nasloviti, rešiti?

Menim, da bi tukaj ključno vlogo lahko odigral izobraževalni sistem in ozaveščanje.

Peterle: Evropo je presenetilo dejstvo, da se je druga generacija migrantov marsikje, ne samo v Franciji, izkazala za  radikalno oziroma fundamentalistično.  Terorizem je imel nosilce iz Evrope.

Gospod Peterle, kako vi vidite ta problem in mogoče rešitve?

Evropo je presenetilo dejstvo, da se je druga generacija migrantov marsikje, ne samo v Franciji, izkazala za  radikalno oziroma fundamentalistično.  Terorizem je imel nosilce iz Evrope.

Menim, da podcenjujemo kulturni vidik migracij. Migranti imajo lahko zelo različno versko, kulturno in socialno identiteto. Jaz pozam skupnosti po Evropi, ki se ne želijo integrirati ali asimilirati, in pravijo: “Mi smo veseli, da lahko tukaj delamo, ampak živeli bomo pa po svoje”. Lahko živiš po svoje tako, da nekoga motiš ali onemogočaš, lahko pa živiš različnost v spoštovanju do drugega. Če je izhodišče dostojanstvo drugega, spoštovanje njegove identitete, potem ne vidim problemov. Je pa gospa Merkel že pred leti dejala, da multi-kulti ne funkcionira. Sedaj pa se moramo vprašati, kako lahko funkcionira.

V Jugoslaviji je bilo kar nekaj muslimanov, a to so bili zmerni ljudje,  potem  pa so prišle še druge veje islama, ki razumejo vero in politiko bolj fundamentalistično.

Kaj ob tem storiti?

Če pride nekdo v drugo okolje, je normalno, da spoštuje kulturo, v katero je prišel. To ne pomeni, da se moraš asmilirati. Številni  Slovenci v tujini živijo svojo identiteto in so lepo integrirani in zaželeni državljani. Problem je, kadar razlike vznemirjajo oz. vodijo v nestrpnosti ali nasilje. A Evropa je bila in ostaja projekt spoštujoče se različnosti.

Irena Joveva: Tudi jaz menim, da je spoštovanje pri integraciji ključno.

Vlada Marjana Šarca je minuli teden sporočila, da je v postopku javnega naročanja dodatna panelna ograja za južno mejo. Ga. Joveva, zakaj Slovenija potrebuje ograjo na meji s Hrvaško?

Irena Joveva: Jaz osebno in verjamem, da najbrž vsi, si sploh ne želimo te ograje. Panelna ograja je mišljena predvsem kot nadomestek žičnate ograje, ki je na žalost še vedno na nekaterih področjih in jo je absolutno treba zamenjati.

Treba je razumeti ljudi, ki živijo ob meji tudi z vidika, da jih je strah. A tega strahu se ne sme izkoriščati za določene politične interese, zastraševanje in nepotrebno paniko, jih je pa treba razumeti, da imajo vsak dan težave in se dnevno srečujejo z nezakonitimi migracijami. Ta panelna ograja je tudi en vidik varnosti. Na žalost je v tem trenutku še potrebna, čeprav izrednih razmer ni  in ni razloga za neko veliko paniko. A razmere vendarle ne dopuščajo, da bi se ta panelna ograja umaknila.

Torej podpirate ograjo zato, da se ljudje počutijo varne?

Jaz si tiste ograje tam ne želim, ampak tudi v koalicijski pogodbi je zapisano, da se bo umaknila, ko bodo razmere to dopuščale. A v tem trenutku žal ne. Že sedaj se soočamo s precejšnjim porastom negativnih migracij. Glede na to, da je meja tam kar dolga, si ne znam predstavljati, kako bi bilo brez ograje. V tem trenutku je očitno bolje, da ostane.

V Ilirski Bistrici, Črnomlju in drugje vzdolž meje s Hrvaško  nastaja vse več civilnih iniciativ, ki na shodih opozarjajo, da se prebivalci ob meji ne počutijo več varno ter vlado pozivajo, da bolje zaščiti državno in schengensko mejo. Kandidatka SD-ja Dominika Švarc Pipan je v nedavnem intervjuju za POP TV obsodila shode, češ da se na njih poudarja nestrpnost, ksenofobija, rasizem, čeprav na njih sodeluje tudi župan SD-ja ter jih podpirajo prav vsi občinski svetniki Ilirske Bistrice. Kako vi gledate na te shode, delite mnenje s kolegico iz SD? Menite, da je meja dovolj zaščitena?

Joveva: Kar zadeva zaščito meje, vlada dela, kar lahko. Vse bomo storili za to, da Slovenija ostane varna država. Dodatni ukrepi so bili sprejeti, ker je dejstvo, da statistike kažejo porast nezakonitih migracij. Bila je poslana dodatna vojska, zagotovljena so bila dodatna sredstva. Ne zdi se mi prav, da druga politična stran to izkorišča in reče, da meja ni dovolj zaščitena. Če ne bi bila, tudi nezakonitih migrantov ne bi odkrili.

Joveva: Shodi so legitimni, si pa ne želim, da bi se politično izkoriščali.

A njihovo število še vedno narašča.

Irena Joveva: Da. A se jih ujame. Tudi zato, ker je na meji zaščita. In če bo potrebna še večja zaščita s strani vojske, bo to narejeno. Shodi so legitimni, si pa ne želim, da bi se politično izkoriščali. Sploh glede na to, da smo v predvolilnem obdobju. Hkrati ne smemo metati vseh migrantov v isti koš. Potrebno se je soočiti predvsem s kriminalom, s tihotapci, ki so po mojem mnenju ključen problem.

Gospod Peterle, če bi bili izbrani za predsednika Evropske komisije, s katerimi konkretnimi koraki bi se lotili reševanja problema nezakonitih množičnih migracij?

Lojze Peterle: Najprej bi poskrbel za zavarovanje zunanjih meja. Moštvo na mejah je treba vsaj podvojiti. Potem bi poskrbel za sporazume z vsemi tranzitnimi državami, z državami izvora pa bi sklenil dolgoročne partnerske sporazume.

Kako pristopiti k reševanju demografskega problema: z migracijami, s kombinacijo migracij in spodbujana rodnosti in družinske politike (otrok) ali v celoti dati poudarek na državnih finančnih in drugih pomočeh in spodbudah za velike družine oz. za odločanje za otroke, kot denimo to na Madžarskem počne Viktor Orban?

Lojze Peterle: Menim, da bi morala vsa Evropa razviti veliko bolj naklonjen odnos do življenja. Podporne ukrepe poznamo.  Na začetku 90-ih let smo krščanski demokrati predlagali vrsto ukrepov v podporo družinam, tudi na Irskem, v Franciji so to počeli … ampak to je dolgoročna stvar. A mi ne moremo ohraniti evropskega načina življenja z manj Evropejci. Strateški interes Evropske zveze mora biti, da okrepi veselje življenja. Treba je sprejeti podporne, družinam naklonjene  ukrepe, kar je v pristojnosti držav članic. Evropska zveza pa lahko pomaga s podpornimi ukrepi.

Imamo države kot je Nemčija, ki nujno potrebuje delovno silo. In če domačega prirastka ni, si bo pomagala z migranti. V podoben problem prihajamo pri nas. Orban je s svojo precej močno podporno politiko pokazal neko smer, a ideje, kako družine podpreti, so znane.

Irena Joveva: Mi tukaj na situacijo gledamo realno in jasno je, da je potrebna kombinacija obojega – torej zakonitih migracij in družinske politike. Pri družinah in rodnosti ni pomemben samo denar, ampak tudi način razmišljanja sodobnega človeka. In tudi s tega vidika je treba delati na tem. Ne samo po Orbanovo, da daš veliko denarja.

Ga. Joveva, v čem so po vašem današnji mladi kot prebivalci samostojne Slovenije, članice EU na boljšem in morda v čem na slabšem kot so bili mladi v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ki so mladost preživljali še v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji?

Mislim, da so na brez dvoma boljšem predvsem z vidika prostega pretoka, da gredo lahko na delo, študij, kamor želijo. Problem je, da se mnogi mladi teh možnosti sploh ne zavedajo in se jim zdi vse samoumevno. Pozabljajo, na podlagi česa je sploh nastala EU in jim je popolnoma vseeno, so zelo apatični. Menijo, da tako je in bo tako ostalo. Imajo tudi občutek, da jih nihče ne razume. Morda tudi zato, ker so odločevalci navadno starejši. Tudi zato sama verjamem, da bi moralo biti več mladih prisotnih pri procesih odločanja, da bi lažje razumeli vidik mladih.

Pred volitvami ste dejali, da bo poudarek vaše kampanje na mladih. Kaj je torej tisto, kar boste naredili za mlade, za kar si boste zanje prizadevali, kar jim boste obljubili …?

Irena Joveva: Obljubljala ne bom nič, ker obljube niso del stranke LMŠ. Sploh, če nekaj ni odvisno samo od mene. Lahko samo zagotovim, da si bom prizadevala za boljše življenje mladih. O tem ni bilo veliko slišati, ker je na žalost tudi vprašanj zelo malo. Zdi se mi, da je že korak »nič o mladih brez mladih« napredek. V Evropskem parlamentu je premalo zastopnikov mlajše generacije. Mladi se čutijo zapostavljene in to je treba spremeniti. Kako konkretno, pa ne morem obljubljati, lahko pa rečem, da si bom prizadevala za to, da bi bilo bolje.

Lojze Peterle: Jaz bi rad nadaljeval s politiko, ki se je izkazala za dobro. V času mojega dela sem 200 mladim ljudem omogočil plačano stažiranje. Menim, da ni dovolj mlade pozivati, naj gredo na volitve, ampak jim je treba dati evropsko priliko. Mi imamo sedaj generacijo, ki ni doživela razdeljene Evrope, temveč Erasmus in druge ugodnosti. S tem se dogaja tudi nova slovenska, evropska zavest. Mislim, da lahko razvijemo še več ukrepov za podporo mladih. Sem pa ves čas za to, da Evropo razvijamo multigeneracijsko.

Peterle: Po volitvah se bo treba dogovoriti,  kako bomo  Evropo peljali naprej. Potrebna bosta Weber in Orban

Gospod Peterle, komu daste prav v zadnjem sporu med vodilnim kandidatom EPP-ja Manfredom Webrom in madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom in zakaj?

Raje bi videl, da ne bi prišlo do nasprotovanja oz. besed, ki so prinesle tudi politične odločitve. Oba gospoda cenim in dolgo poznam. Mene ne zanimajo dvoboji, ampak dialog, ki bo vodil k močni Evropi. Po volitvah se bo treba dogovoriti,  kako bomo  Evropo peljali naprej. Potrebna bosta Weber in Orban.

Lahko razložite, zakaj je Weber večkrat dejal, da si ne želi podpore Fidesza pri izvolitvi za predsednika EK in kako komentira Orbanovo koketiranje s Salvinijem?

Mislim, da Weber za te izjave ni izbral najboljšega trenutka. Navsezadnje smo Webra skupaj z Viktorjem Orbanom na kongresu EPP potrdili kot spitzenkandidata in mislim, da ne enemu, ne drugemu, ni bilo potrebno hiteti s temi izjavami. Jaz v njih ne vidim dodane vrednosti in od obeh pričakujem, da se usmerita v tisto, kar se mora v Evropi zgoditi.

Orbana toliko poznam, da vem, da bo poskušal svoj program uresničiti na čim boljši način in bo na koncu izbral tisto smer, v kateri lahko bolje uresničeval svoj program. On je bil zelo jasen; dejal je, da ne mara preveč liberalne Evrope in da bo počakal, ali bo šla EPP bolj v levo ali bolj na desno. Bo še zanimivo.

Če bi bil Viktor Orban po volitvah izključen ali bi se s svojim Fideszom odločil zapustiti družino EPP-ja, kakšno ravnanje bi, g. Peterle, svetovali svoji stranki – naj »ostane ali gre«? In zakaj?

Svetoval bi to, kar sem zagovarjal tudi na politični skupščini EPP, kjer sem se prvi oglasil za podporo odločitve, ki je bila sprejeta – da so Madžari odšli na avstrijski način; prostovoljno, da jih nismo preveč pritisnili ob zid. Sedaj teče čas, ko so nekako pod mikroskopom. Menim, da so vrednote, iz katerih Orban izhaja, zelo blizu demokrščanski vrednostni liniji. Kaj imam za bolj liberalno, nevarno ali nesprejemljivo, je seveda vprašanje. Želim si, da je naša politična skupina vrednotno zelo jasna in se ne obnašamo samo oblastno, interesno. Čim bolj jasni bomo z identiteto, tem boljši bo tudi naš rezultat.

Kakšne koalicije si želita po evropskih volitvah?

Irena Joveva: Če upoštevamo projekcije, potem je jasno, da ne bosta več glavni dve stranki in tudi iz tega vidika bo evropski poslanec pomembnejši. Po mojem mnenju je najbolj realna koalicija EPP, S&D, Alde in Zeleni.

Lojze Peterle: Koalicije proevropskih sil s krščanskim demokratom na čelu koalicije. Utegne se zgoditi, da se bova o tem še kje drugje pogovarjala.

G. Peterle, kdo vam je, v smislu možnosti izvolitve, po vaše največja konkurenca vaši listi?

Gotovo je prvi na listi tisti, ki je drugim največji konkurent.

Preberite tudi prvi del intervjuja, v katerem smo se s kandidatoma za evropska poslanca med drugim pogovarjali o njuni viziji sprememb v EU, evropski identiteti, širjenju EU na Zahodni Balkan.

18 KOMENTARJI

  1. Začel bom pri koncu intervjuja in soočenja.

    Peterle: “Gotovo je prvi na listi tisti, ki je največji konkurent drugim.”

    Prva na listi pa je na A kanalizaciji povedala, da sta s Peterletom tako dobra prijatelja in sodelavca, da med njima ne bo zamere, če ne bosta oba izvoljena. Ni pa pozabila povedati, da je zdaj ona na vrsti.

    S preferenčnimi glasovi bo tokrat Peterle znova odšel v EP, kar za Slovenijo ne bo koristi, posebne škode pa tudi ne.

  2. Pomenljivo je, da so bili v preteklih letih bolj zaželeni nezakoniti migranti iz Arabije in Afrike kot pa iz južne Evrope.

    To pomeni, da se Evropejcem manj zaupa. Zakaj le?

  3. Hvala, Lojze, zdaj pa res razumem termin: svetlobna leta. Toliko je Joveva oddaljena od znanja in sposobnosti. Sicer nisi moj kandidat, a vseeno si dokazal, da si vesc EU parketa. Zelim ti sreco, predvsem pa tale uboga para ni tvoj problem. Problem je Novakova in izgubljeni NSI!

  4. Vaš Manfred Weber vas bo za Au prodal Mabusu. MABUS je MBS + Au. Au je zlato. Cilj vahabizacija Evrope.
    Ko bo vaš Weber iz ALDE in EPP sestavil svojo koalicijo bodo v Evropo prišli še Iranski begunci, potem se bo voda dvignila, da bodo v Evropo prišli še Bengalci iz Bangladeša. Potem bomo mi krivi, da nismo dobri, do Rohing.

    • Irance lahko pričakujemo v roku enega leta, Rohinge iz Bengala pa v roku desetih let.
      Takrat bo NATO Webrova vojska ponovno na strani vahabitov (Libija Kosovo) in bomo mi teroristi. Takrat bo prvič, da bi bil Trump potreben. Toda on bo upokojen. Ali bo takrat papež klasičen ali moderen? Če bo klasičen, ki bo pripravljen voditi vojsko križarjev se bo krščanstvo obdržalo. Če bosta papež tisti Francoz in papamobil Renault Zoe, ter bojkoti in sabotaža nafte bo krščanstvo preživelo. Drugače bodo ustanovili ZDE, ki bo Saudova Arabija 2. Vahabite pa bomo s silo izgnali, skupaj z izdajalskimi komunisti in največjim izdajalcem, vašim Webrom.

  5. Po vseh slabih napovedih, bomo v roku desetih let spet potrebovali Ameriko, da nas rešuje. Tudi v prvi in drugi svetovni vojni ni šlo brez njih.
    Zakaj se že sedaj od Trumpa nič ne naučimo? Lahko bi se od Orbana in Salvinija! Tudi hiša ima vrata, da nepovabljeno ne vstopajo ljudje, ki si jih ne želimo v našem domu! Naredimo to tudi z mejo! Nevladnikom pa pobrat denar, pa naj iz svojega žepa financirajo migrantski turizem! Verjemi, da takrat ne bo nobenega blizu!

  6. Peterle je izkušen politik. Tako si bo laghko prizadeval, da se EPP ne bo razdelita na dva dela.
    Prav je povedal, da Evropa potrebuje tako Vebra, kot Orbana.

    Tudi glede integracij je poudaril, da vsakemu prizna svojo kulturo – toda prišlek je dolžan spoštovati OKOLJE in kulturo v katerega se je priselil.

    Problem nastane, če prišleki Evropske kulture ne razumejo, še manj pa spoštujejo.

    Joveva pri tem vprašanju pa pokaže, da ji je Slovenija samo dolžna omogočati, da se INTEGRIRA. Prišlek naj bi imel razne ugodnosti. Nič pa ni poudarila, da so PRIŠLEKI dolžni spoštovati SLOVENSKO kulturo.

    Meja na Kolpi pa pravi, da je dobro varovana. Zakaj potem ITALIJANSKI karabinirji aretirajo tako veliko migrantov, ki pridejo v Italijo čez Slovenijo?
    Pravi, da si ona ograje na meji ne želi. Torej jo le sprejema pod silo razmer. Obsoja pa domačine, ki PROTESTIRAJO.

    Vprašati bi jo morali, koliko teh migrantov je sama pripravljena sprejeti v svoje stanovanje. Domačini v Črnomlju se vsakodnevno srečujejo, ko si prišleki postrežejo z njihovimi pridelki. Tudi njive jim pohodijo in tako uničijo pridelek. Joveva si verjetno ne prideluje krompirja in solate.
    Kmetov pa, se vidi, da ne ceni kaj dosti.
    Kmetje so pa večina SLOVENCI, ki ne dobivajo socialne pomoči.
    Večina prišlekov, pa dobiva socialn pomoč.

    Kdor živi od lastnega dela, gleda na življenje čisto REALNO. Ta deklica pa ne.
    Tudi to predstavlja v Sloveniji velik problem.

    • Kraševka ali veš, da bi še pijani partizani izdajalca kakršen je Weber Judež Iškarijot Manfred sami ustrelili? Prodali so nas za krvav naftni denar. Popoln bojkot nafte je edino kar nas še reši.

  7. Peterletovo zavzemanje za zdravje evropejcev ni iskreno naj pove kolikokrat se postavi v vrsto in čaka na storitve javnega zdravstva.Z 1.000.000,00 evrov čistega (ne)zasluženega v 5 letih mandata si kadarkoli lahko plača najbolše zdravstvene storitve.Pa ne le on .Naval kandidatov in borba za preferenčne glasove je eno samo kruhoborstvo.Volili pa bodo pretežno tisti ki imajo neposredne in posredne koristi od Bruseljskega denarja.Kakšna legitimnost volitev pa je to če je udeležba pod 25 %.

  8. Ja. Prav zato. V času vojne je bolje ustreliti tri nedolžne kot tvegati celo brigado. Vi in vaš Weber boste pa tvegali celo Evropsko krščanstvo in iz Evrope naredili Arabijo. ZDE bo takšna kot Mala Turčija v Nemčiji. Kdaj bodo Turki v Nemčiji dobili status avtohtone manjšine? 10% Nemčije je Turške. Vsak Nemec, ki poroči Turkinjo postane Turek.
    Jesenice in Velenje bosta kmalu priključena Veliki Albaniji. Tule se bojite Irancev, Rusov in Kitajcev, ki imajo takšno nataliteto kot mi Evropejci. Bojite se rute, ne pa tistega pod njo. Pomembno je, da oseba nima od vojnih travm poškodovanih možganov, KOZARA in te fore. Če ima KOZARO, bo z veseljem postal ali postala del šeriatskih rabljev, z ruto ali brez rute. Spreobrnjenci so v lovu na nekdanje tovariše najbolj goreči. Primer 1. Ustaši, ki so prestopili med partizane. Primer 2. Katoliki, ki so postali vahabiti (JANIČARJI). Primer 3. Pokristjanjeni muslimani ujeti s strani papeževe vojske, ki so klali Katare.

    • Dzi nu nje ja,ti si pa res ena velika zloba.Lojzetu še to zavidaš,da bo od poletja naprej godel blizu “stadiona”,ki ga ti enačiš s stadionom “belčkov”.Kakšna nevoščljivost,zavist in zloba ?
      In ti si visoko-kulturni,osveščen poštenjak? Človek za vzgled ! Moralno neoporečen ! Čist kot solza ! Moralna vertikala !
      Bog nam pomagaj ! Če pogledam v arhiv tvojih komentarjev samo na tem portalu,se lahko samo zgrozim: saj ni čudno,da se nam družba “sesuva” !

      • “In ti si visoko kulturni osveščeni poštenjak” si podkadil čislanemu dzi nu nje ja-ju, kot da ne bi vedel, da je ta mož prepričanja in dejanja star komunist.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime