Drugi del pomladnega zbornika s pomenljivim naslovom: Pot do zmage in naloge nove vlade

Tako vladajoči kot izkoriščani sloji slovenske družbe so soočeni s problemom sistemskega razpada države in njenih podsistemov. Gospodarstvo in delovni ljudje ne smejo biti še štiri leta sovražnik ljudstva. Potrebno je temeljno soglasje o tem, ali bo Slovenija moderna zahodna država ali pa bo drsela nazaj v miselno zaprtost, so poudarili govorniki na predstavitvi drugega dela zbornika Soglasje za zgodovinski trenutek, ki nosi naslov Pot do zmage in naloge nove vlade.

Obsežen projekt, katerega sad je zbornik z omenjenim naslovom, so leta 2024 zasnovali Peter Jambrek, Alenka Puhar, Ernest Petrič, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk in Tomaž Zalaznik. Kot je Zalaznik pojasnil na predstavitvi, so izhajali iz potrebe po racionalnem premisleku o prihodnosti države in po odgovornosti državljanov, da s svojo volilno odločitvijo omogočijo preboj iz razvojne stagnacije, ki nas oddaljuje od držav Evrope in sveta.

Sistemski razpad države

Prvi del zbornika s podnaslovom Novi prispevki za slovenski pomladni program so predstavili junija lani, v njem je svoje misli prispevalo 75 avtorjev. Že takrat pa napovedali tudi nadaljevanje zbornika, ki so ga predstavili tokrat in nosi podnaslov Pot do zmage in naloge nove vlade, v njem pa sodeluje 35 avtorjev.

Urednik obeh izdaj je dr. Peter Jambrek, ki je na predstavitvi kritično ocenil konkretne politike strank aktualne koalicije, katerih interes je le ohranjanje privilegiranega ekonomskega in socialnega statusa. Tako vladajoči kot izkoriščani razredni sloji slovenske družbe so po njegovih besedah soočeni s problemom »sistemskega razpada države« in njenih podsistemov. Skupna zaveza politik in strank vseh barv bi morala biti utrjevanje profesionalnosti, strokovnosti, politične neodvisnosti in državotvornosti teh podsistemov.

Hišo je treba postaviti na novo

Da so podsistemi, ki so v rokah države in na katere ima vpliv država v razsulu, se je strinjal nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec, ki je poudaril, da je hišo treba postaviti na novo. V vsakem od podsistemov pa obstajajo zdravi otoki, zaradi katerih kljub katastrofalnemu upravljanju z državo sploh še delujejo, je povedal.

Slovenija bi po njegovem mnenju morala že v najzgodnejši fazi tranzicije izpeljati lustracijo in se odpovedati gradualizmu, ki je v primerjavi z državami Srednje Evrope in baltskimi republikami upočasnil njen ekonomski razvoj in omogočil divjo privatizacijo.

Podjetna ali miselno zaprta država?

Potrebujemo realne rešitve za vprašanja kulturnega, demografskega in ekonomskega preživetja naroda, ki ne bodo obremenile prihodnjih generacij ne z demografskimi ne s finančnimi hipotekami, je izpostavil član uredniškega odbora dr. Žiga Turk. Po njegovi oceni je čas za razpravo o deregulaciji, debirokratizaciji in davčni politiki, ki spodbuja ustvarjanje dodane vrednosti namesto njene redistribucije. Gospodarstvo in delovni ljudje ne smejo biti še štiri leta sovražnik ljudstva, je poudaril.

Pomembno je tudi soglasje o temeljni identiteti Slovenije – ali bo moderna zahodna podjetna država Srednje Evrope, zavezana demokraciji in tradiciji zahodnoevropskega humanizma, ali pa bo drsela nazaj v miselno zaprtost Balkana in neuvrščenih, je med drugim dejal dr. Turk.