Dr. Aleš Štrancar: Po mojem mnenju je novi koronavirus nastal v laboratoriju

Niso vsa zdravila primerna za vsakega. Čip vsi nosimo s sabo že s pametnim telefonom, in to bistveno močnejšega. Naslednja velika vojna bo najverjetneje biološka. Nevarnost islamizacije obstaja, a moč srednje in vzhodne Evrope bo znala postaviti stvari na pravo mesto, v intervjuju za Domovino pravi znanstvenik in podjetnik, direktor ajdovske Bia Separations, dr. Aleš Štrancar

Čas epidemije je za mnoge gospodarske panoge prelomen? Tudi za vas?

V podjetju smo že marca lani uvedli najstrožje še razumne pogoje za delo. Teh se dosledno držimo. Razmere so se nato sproščale in kar se tiče covida, nismo imeli večjih težav. Del podjetja pa tako ali tako dela z – resda nenevarnimi – virusnimi delci, ki so potencialna cepiva, vektorji za gensko terapijo. Pri tem imamo vedno strogo varnostno zaščito. Nosimo maske, si razkužujemo roke, pazimo, da ne prenašamo morebitnih bakterij ali ostalih mikroorganizmov. Hkrati mora biti povsem čista tudi naša proizvodnja: zaposleni morajo nositi maske in zaščitno obleko, paziti morajo, da mikroorganizmi ne pridejo v naše proizvode. Vsak človek namreč prenaša in raznaša številne mikroorganizme. Več kot polovica našega podjetja ima tak režim ne glede na to, ali covid je ali ga ni. Drugi pa smo se prilagodili.

Se Vam zdijo protikoronski ukrepi aktualne vlade smiselni? Mnogi jih kritizirajo.

Po pravici povedano ne sledim vsem navodilom države. V podjetju se skušamo ravnati po načelih biološke varnosti, tako da imamo nekatere stvari še bolj strogo urejene, kot jih ima naša država. To je pri nas pravzaprav način dela že vsa leta, ne samo zadnji dve, zato težko ocenjujem vse ukrepe države. Države imajo pač svoja pravila. Nobena država ni popolna - stvari, ki jih uveljavimo v majhni skupini, v veliki skupini različnih nazorov uresničujemo bistveno težje. Kar pri naši državi pogrešam, je boljši način komunikacije. Določene napake se stalno ponavljajo in včasih dosežejo nasprotni učinek. Kar se tiče samih ukrepov mislim, da so pravi, menim, da tu ni pomembnih odstopanj. A komunikacija bi morala biti bolj jasna in manj enosmerna. Nič ni samo črno, nič samo belo. Morda včasih nekateri dobijo vtis, da država določene stvari skriva, kar pa je po moje bolj posledica slabe komunikacije kot morebitnega prikrivanja.

Farmacevtske multinacionalke so močnejše od posameznih držav. Zdi se, da one diktirajo, kaj moramo početi. Ali ni logično, da se potem širijo mnoge teorije zarote? Koliko je resnice v teh govoricah?  

Težko mečemo vse farmacevtske družbe v isti koš. Niso vse v lasti istega kapitala oz. istih lastnikov. Mislim, da ni nobene globalne farmacevtske zarote, saj je ta kapital razpršen. Hkrati pa – kaj so pravzaprav te teorije zarote? Da nam bodo preko cepiva vgrajevali čipe? To že z zdravo kmečko pametjo nima nič skupnega. Čip vsi nosimo s sabo že s pametnim telefonom, in to bistveno močnejšega. Ne potrebujemo nekoga, da nam ga vgrajuje, ker smo sami dovolj nespametni. Predvsem z raznimi telefonskimi aplikacijami in objavami na Facebooku povemo o sebi več, kot bi kogarkoli zanimalo, tako da za vgradnjo kakšnega čipa zares ni prav nobene potrebe.

Poleg tega – tisti, ki jim je znano, kako je cepivo videti in kako velike so aktivne substance v njem vedo, da ni čipa na tem svetu, ki bi bil takšne velikosti, in ga NIKOLI ne bo. Virus je manjši kot celica. Najmanjši čipi so nekaj desetkrat večji. Hkrati zadnji korak v proizvodnji cepiv predstavljajo filtri, ki niti najmanjšega čipa ne bi prepustili skozi. Težko verjamem, da lahko nekdo prepriča nekaj 10.000 ljudi, ki so v tej fazi proizvodnje cepiv zaposleni, da bi vsi mižali ob neuporabi tovrstnih filtrov.

Poleg tega bi, če tega koraka ne bi bilo, s cepivi prišlo bistveno več bakterijskih okužb. Tako da, kdor malo pozna podrobnosti proizvodnje cepiv ve, da je tako razmišljanje privlečeno za lase. Gre za prebujno domišljijo nekaterih ob pomanjkanju znanja, kaj biokemija in nanotehhnologija teoretično omogočata, in kaj je nemogoče.

Morda včasih nekateri dobijo vtis, da država določene stvari skriva, kar pa je po moje bolj posledica slabe komunikacije kot morebitnega prikrivanja.

Je bil kovidni virus ustvarjen umetno?

Narava je zelo racionalna in karkoli se v naravi dogaja, je običajno ena mutacija naenkrat. Nikoli narava ne mutira več zadev hkrati. Po raziskavah je bil koronavirus mutiran osemkrat. Že samo zaradi tega je moje osebno mnenje, da koronavirus ni nastal v naravi, ampak v laboratoriju. Kako je od tam ušel, glede tega so lahko mnenja različna. Nevarni pojavi, ki se dogajajo v svetu, so v veliki večini posledica malomarnosti in neznanja. So pa tudi pojavi, ki pridejo ven z nekim namenom; in če logično razmišljam, kakšna bo naslednja velika vojna, bo ta najverjetneje biološka; torej virusna ali bakterijska. Metanje atomskih bomb, kjer potem še 50 let ne moreš izkoriščati področja, najbrž ni več nikomur v interesu. Z biološko vojno se danes to da narediti bistveno lažje. Če okužiš ljudi, pravzaprav ni treba nič čakati. Tako fizično osvojiš območje zelo hitro ali pa oslabiš gospodarstva držav, ki bi jih rad zavzel.

Če že govorimo o nekih teorijah zarote, bi bile bistveno bolj verjetne te, da virus ni ušel v naravo zaradi napake, ampak kot posledica neke širše politike, poskusa oslabiti določeno gospodarstvo in ojačati druga. Če malo pogledamo, katera gospodarstva so se krepila in katera ošibila v zadnjih dveh letih, morda že tu najdemo delni odgovor. Kar pa se tiče teorij zarot nasploh – vedno so bile in vedno bodo. Vedno so povezane s finančnimi centri moči, ki imajo zadaj gotovo nekakšne agende, vendar pa so te vedno v smeri izkoriščanja, ne uničevanja. Pomanjkanje ljudi s strokovnimi znanji je v tem trenutku na svetu večje kot kdajkoli prej, in mislim da eliminacija te populacije ni v interesu morebitnih zarot. Torej, če bi te obstajale, ne bi uničevale populacije, ki jo nujno potrebujejo za delo in pomnožitev svojih denarnih vložkov.

Če že govorimo o nekih teorijah zarote, bi bile bistveno bolj verjetne te, da virus ni ušel v naravo zaradi napake, ampak kot posledica neke širše politike, poskusa oslabiti določeno gospodarstvo in ojačati druga.

Korona ni prvi virus, ki je prišel s Kitajske. Spomnimo se lahko več grip - ptičje, prašičje. Tudi v zgodovini so mnoge kužne bolezni prišle z Vzhoda. Zakaj?

Zemlja se vedno vrti v isto smer. Tako kot sonce vedno vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu, tako so stvari vedno prihajale z vzhoda in šle proti zahodu. Tako preseljevanja ljudstev kot konec koncev bolezni. Morda zato, ker se Zemlja vrti v to smer, ali v primeru virusov zaradi zračnih tokov – tega nisem nikoli v podrobnosti študiral. Ne drži pa, da je vse vedno prihajalo s Kitajske, prihajalo je iz Azije, ne pa vedno s Kitajske, tako da moramo biti previdni.

Naprej od vzhodne Azije je seveda zahodna obala Amerike, Zemlja je okrogla in kje se v resnici stvar začne – ob kitajski obali ali nekje v oceanu, med ZDA in Azijo ... Zanimivo bi bilo raziskati, kje so pravzaprav ti izvori. Eden od razlogov, zakaj stvari prihajajo s tega dela sveta, je, da je to najbolj naseljen del sveta. Verjetnosti epidemije so vedno večje tam, kjer je ljudi več – bistveno več je stikov, hitreje se vse prenaša in posledično je večja verjetnost mutacij. Pa tudi čistoča ima zelo velik vpliv.

Več mesecev smo nestrpno čakali in molili za zdravilo. A zdaj se bojimo cepljenja zaradi stranskih učinkov. Je strah upravičen?

V vsakem zdravilu, v vsaki učinkovini so stranski učinki. Že več tisočletij velja rek, da je vsako zdravilo v veliki količini strup in obratno. Tako je tudi tukaj, nič ni absolutno varno in v cepivih so tudi določene nečistote, ki povzročijo stranske učinke. Tudi sama cepiva oz. način, kako so narejena, vektorji, ki se uporabljajo, niso 100-odstotno varni. A če damo na tehtnico pozitivne in negativne učinke cepiva v celotni populaciji, govorimo o razmerju 1:100 ali še več na strani pozitivnih učinkov cepljenja. Če se ne cepiš, je verjetno okoli 100-krat več možnosti, da boš imel bistveno večje posledice, kot če se cepiš. Tudi če si cepljen in okužen s covidom, bodo učinki samega virusa manjši, kot če nisi. In ni težava le okužba ali neokužba, ampak je tudi posledica okužbe manjša pri cepljenih kot pri necepljenih.

Poleg tega pa – vsako telo je Božji dar in vsako je zelo različno. Vemo, da so metode, s katerimi zaznavamo pojave v celotni populaciji, v povprečju 90-odstotno natančne. To pomeni, da že same metode, s katerimi zasledujemo učinkovitost cepljenja, niso dovolj natančne, da bi omogočale 100-odstotno zagotovilo učinkovitosti česarkoli, ne samo cepiv, tudi zdravil. Glede na to, da sem delal v farmakokinetiki - gre za učinkovanje in obnašanje zdravila v organizmu, presnovi in krvi –  točno vem, da nekateri ljudje določeno učinkovino dobijo v kri, drugi pa ne. Vedno govorimo o Gaussovi razporeditvi, vedno je neka povprečna aritmetična sredina. Imamo take, ki imajo zdravila v krvi več, kot se je izračunalo po nekih farmakokinetičnih formulah, pa tudi take, ki zdravila v kri sploh ne dobijo, kar pomeni, da pri njih učinka ni.

Če govorimo konkretno: določeno zdravilo za visok pritisk verjetno za vsaj 10 % ljudi ne bo imelo bistvenega  učinka. Zato zdravnik išče pravo zdravilo za vsakega izmed nas. Za nekoga bo določeno zdravilo uspešno, za drugega pa ne in bo moral iskati drugo zdravilo za pritisk. Pri večini bo cepivo povzročilo imunost, pri nekaterih pa ne. A če že govorimo o nevarnosti teh cepiv, tudi če je cepivo slabe kakovosti, je bistveno manj nevarno in ima bistveno manj stranskih učinkov kot marsikatera druga zdravila. Izpostavim lahko denimo tista proti zanositvi: ta so bistveno nevarnejša. Hkrati pa nihče ne bere drobnega tiska na navodilih, iz katerega bi se lahko marsikaj naučili. Veliko stranskih učinkov pa tudi v drobnem tisku ni. Znano je, denimo, da lahko tabletke za preprečevanje nosečnosti v nekaterih primerih povzročijo tudi smrt. Če bi pogledali statistiko, bi bila krivulja precej bolj na strani tovrstnih učinkovin kot na cepivih. Hkrati se moramo zavedati, da cepimo milijarde ljudi, pri učinkovinah proti nosečnosti pa govorimo o 100 milijonih. Če je posledica cepljenja pet smrti, tega ne moremo primerjati s petimi smrtmi po jemanju kontracepcijskih tablet.

Znano je, denimo, da lahko tabletke za preprečevanje nosečnosti v nekaterih primerih povzročijo tudi smrt. Če bi pogledali statistiko, bi bila krivulja precej bolj na strani tovrstnih učinkovin kot na cepivih.

Ali so razlike med cepivi? So cepiva, ki jih pri nas ni, ravno tako dobra? Sputnik, denimo?

Cepivo Sputnik sem imel možnost analizirati. Gre za zelo čisto cepivo najvišje kakovosti. Sam vektor je na podlagi adeno virusa, ki sicer ni najbolj varen, a Sputnik je po mojem laičnem mišljenju zelo dobro cepivo, boljše kot nekatera druga podobna. Tudi pri najboljših cepivih so gotovo razlike. Ni vse odvisno od vrste cepiva. Poznamo namreč sodobnejše in starejše tehnologije. Vprašanje je tudi, kje cepivo proizvajajo. Imamo lahko cepivo nekega podjetja, ki ga proizvajajo še v drugih treh ali štirih podjetjih. Pri prvem podjetju bo cepivo vrhunske kakovosti, pri drugem pa lahko zelo slabe. Sledil sem delu novih podjetij, ki so proizvajala cepiva za eno od velikih farmacevtskih podjetij. Agencija za zdravila je eno proizvodnjo zaprla, ker je bilo cepivo tako slabo proizvedeno, da je bilo že zelo nevarno.

Pomembno torej ni le, kakšno cepivo jemljemo, ampak tudi, kje je bilo proizvedeno, na kakšen način. In ni nujno, da je cepivo iste vrste, proizvedeno v Aziji, slabše kakovosti kot evropsko ali ameriško. Včasih je morda celo obratno, vse je odvisno od posameznega podjetja. Da bom še bolj jasen: cepivo, ki ga je razvilo podjetje A, morda proizvaja še  ducat drugih podjetij po isti licenci. V nekaterih od teh je cepivo odlično, pod kontrolo, lahko celo boljše kakovosti. Nekateri drugi pa delajo zelo malomarno in pri teh je nevarnost za ljudi, ki takšno cepivo vzamejo, bistveno večja.

Katero cepivo pri nas je najboljše?

V Sloveniji je ... Hm. Nič nisem rekel, katero. (smeh)

S keterim cepivom se je cepila Vaša družina?

V družini smo se večinoma cepili s tem, kar je bilo trenutno na voljo: s Pfizerjem, eden od otrok z AstraZeneco. Cepiva, ki so na voljo v Sloveniji, so vsa kakovostna. Seveda pa moramo paziti, od kod posamezna serija cepiva pride, in morda kdaj k nam pride tudi kakšna “šarža” cepiva, ki je sicer varno, a je bilo proizvedeno pri proizvajalcih, ki svojega dela niso opravili dovolj kakovostno. Naj dodam, da sem prepričan, da je cepivo, ki se je uporabljalo za cepljenje slovenske vlade, prihajalo iz trikrat preverjenega proizvodnega obrata in bilo še trikrat testirano. Ni pa nujno, da so bila vsa cepiva pri nas na ta način nadzorovana.

Ampak po cepljenju je zbolela prav ministrica slovenske vlade...

Eno je kakovost, drugo pa učinkovitost. Nobeno cepivo ni 100-odstotno učinkovito. 10 do 20 % ljudi ne bo proizvedlo nobenih protiteles in ne bo postalo imuno. Zato bi bilo pri tretjem odmerku cepiva bolje, da ne bi bilo od istega proizvajalca. Če smo dobili prvo cepivo na podlagi mRNA tehnologije, potem je večja verjetnost, da bomo bolj imuni, če prejmemo tretjo dozo cepiva na podlagi virusnih delcev ali na podlagi neaktiviranega virusa in obratno. Če hočemo širiti imunost, moramo po moje kombinirati cepiva.

Kaj pa če je dobila placebo? Ljudje govorijo, da proizvajalci tu in tam namesto s cepivom, odmerek napolnijo z vodo. Da smo tako poskusni zajčki... 

Zakaj pa bi dajali placebo? Tu res ne vidim nobene logike. To se dela pri preizkušanju novih zdravil, da se uporablja placebo in učinkovina na določeni populaciji ljudi dokaže, da ima določen učinek. Ni pa tako, da bi se prazne viale, posodice za cepivo, kar polnile z vodo. Res pa vedno obstaja možnost ponaredkov.

Ponarejenega cepiva?

Okoli 10 % zdravil po svetu je ponarejenih. Večina jih pristane v manj razvitih državah. S tem se ukvarjajo kriminalne združbe, ki nimajo nič s farmacevtskimi podjetji. Možnost, da potem dobimo placebo, je mogoče iz teh krogov. Da pa bi podjetje samo dajalo placebo, to je nemogoče. Zavedati se moramo, da v proizvodnji zdravilnih učinkovin cepiv sodeluje desettisoče ljudi. Vsak korak je zelo jasno predpisan – kaj moraš v določenem trenutku dati v reaktor ali v neko mešalno posodo ... Vse se dvakrat preverja, to je izjemno strogo.

Proizvodni postopki cepiv lahko omogočajo slabšo kakovost produkta, nikakor pa ne omogočajo proizvajati placeba ali cepiva s čipom. Nemogoče je tudi, da bi nekdo uspel prepričati nekaj tisoč ljudi, da take informacije zamolčijo. To morda lahko narediš v državah, ki so še vedno pod hudimi diktaturami. Za povojne poboje se v Sloveniji dolgo časa ni vedelo, ljudje so med sabo govorili, a v javnost to ni prišlo. A kot vidimo, se je po 50 letih razvedelo. Enako bi bilo v tem primeru. Ničesar ni mogoče popolnoma utišati, informacija vedno pride ven. In še enkrat – tu govorimo o desettisočih ljudi, ki sodelujejo v proizvodnji … Proizvajalci cepiv niso podvrženi tajnim službam ali vojski, kjer se pač ve, da je zahtevana določena tajnost. Zato je nemogoče skriti kaj takega. Konec koncev ljudje menjujejo zaposlitve in bi prej ali slej tako informacijo kdo z mastnim zaslužkom prodal konkurenci. Konkurenčna logika na trgu in zdrava kmečka pamet pravita, da je to za lase privlečeno.