Dobra novica: Covid-19 v Sloveniji v rahlem upadanju. Lahko v Evropi uspe škotska "zero Covid" strategija?

Na Inštitutu Jožef Stefan na oddelku za reaktorsko tehniko, kjer objavljajo redne projekcije širjenja Covid-19 v Sloveniji, ocenjujejo, da je trenutno efektivno reprodukcijsko število (R) manjše od 1, kar je dobra novica. To pomeni, da je trenutno epidemija v rahlem upadanju. Če ostane tako, lahko v prihodnjih dneh pričakujemo do 25 novo okuženih dnevno.

Kaj nam sporoča R? Preprosto to, koliko ljudi v povprečju okuži posamezni okuženi. Če je R>1, epidemija (eksponentno) narašča, če je R<1, epidemija (eksponentno) upada.

 

Na IJS izračunavajo različne R, poleg R za celo Slovenijo tudi R samo za DSO-je in R za Slovenijo brez DSO-jev. Slednji R je ključen, saj najbolj določa širjenje epidemije. Povprečje R za Slovenijo brez DSO-jev je tako za zadnjih 7 dni 0,92.

Glede na okužbe število hospitaliziranih in umrlih več kot pol manjše kot v prvem valu

Na podlagi teh izračunov na IJS vizuializirajo napovedi razvoja epidemije v prihodnje. Pri tem upoštevajo različne scenarije, recimo za primer, da bi po 15. avgustu zaradi vračanja z dopustov v tujini prišlo do večje širjenja okužb. Napoved z dne. 4.8.2020 si lahko ogledate spodaj. Napoved ne prikazuje števila okužb, ampak število hospitaliziranih, hospitaliziranih na intenzivnih oddelkih in umrlih.

Na IJS še pojasnjujejo, da je glede na število pozitivnih testov število hospitaliziranih, hospitaliziranih na intenzivnih oddelkih in umrlih za vsako kategorijo približno 67% manjše, kot je bilo v prvem valu. To gre pripisati predvsem mlajši starostni stukturi potrjeno okuženih. A se trend na tem segmentu rahlo slabša - ta delež je bil pred časom celo že 70% manjši.

Napovedi IJS potrjujejo tudi današnji podatki. Včeraj, 4. avgusta, je bilo tako odkritih 18 na novo okuženih (ob 974 testih).

Trend obolelosti s koronavirusom v Sloveniji na dan 4. 8. 2020 (00:00-24:00):
- Št. testiranj: 974
- Št. pozitivnih: 18
- Št. hospitaliziranih: 22
- Št. oseb na intenzivni negi: 3
- Dnevno št. odpuščenih iz bolnišnice: 2
- Število umrlih: 1@NIJZ_pr @MinZdravje pic.twitter.com/T8J3RRoIgz

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) August 5, 2020

Kar izstopa pri današnjih podatkih, so tri odkrite okužbe v Šmarju pri Jelšah. Ostale odkrite okužbe so po dve v mestnih občinah Ljubljana in Kranj, po ena pa v občinah Rogaška Slatina, Rogatec, Velenje, Celje, Postojne, Vipava, Polzela, Pesnica, Tržič in Igu. Ena okužba pa je bila odkrita pri tujcu.

Epidemija je torej pod nadzorom, a kolikor časa je R blizu 1 oziroma obstaja nevarnost, da pride čez 1, hodimo po robu, zato je upoštevanje preventivnih ukrepov na mestu, še zlasti, ker nas čakata prva jesen in zima s Covid-19, ki bo sta šele "zaokrožili" našo izkušnjo "nove normalnosti".

Prvič na vlaku od začetka epidemije.
Opažanja:
1. Nošnja mask je totalen joke. Če jo vsak peti na vlaku ustrezno nosi je veliko.
2. Starostniki, ki vstopijo v Celju in že tam ni sedeža zanje proti LJ so verjetno še bolj navdušeni kot jaz. 🙂

— Rok Novak (@Rok_Novak) August 5, 2020

Škotska strategija: "zero Covid"

Medtem evropske države skušajo z različnimi strategijami omejiti širjenje virusa in njegove posledice. Škotska, del Združenega kraljestva, je izbrala radikalno strategijo - povsem eliminirati virus znotraj lastnih meja.

Svetovalka škotske vlade Devi Sridhar, ki je strategijo pojasnevala v nedavnem intervjuju za Spiegel.de, meni, da je strategija z obilo testiranja in izoliranja stikov uresničljiva, seveda potem, ko z lockdownom dosežeš radikalno znižanje primerov.

Škotska trenutno res beleži znatno boljšo epidemiološko situacijo kot sosednja Anglija, s katero ima edino kopensko mejo. Na Škotskem recimo dnevno odkrijejo slabi 2 okužbi na milijon prebivalcev, v Angliji pa 9 okužb na milijon prebivalcev. Zato si Škotska prizadeva prepričati Anglijo za podoben pristop.

Trdnjava Evropa?

Na pomislek nemškega časnika, da je tak pristop za Evropo kot celoto nerealen (v primerjavi s Škotsko, ki je del otoka, podobno kot Nova Zelandija) in da bi to pomenilo nekakšno "trdnjavo Evropo", Sridharjeva odgovarja, da je na prvi pogled res tako, a to bi bil po njenem mnenju to zelo racionalna strategija. Seveda pa bi morala za to obstajati politična volja v celotnem schengenskem območju in posledično sposobnost nadzora meja.

Morda res, a politična realnost evropskega schengenskega juga, je precej drugačna, kot je videti iz vladnih in svetovalnih pisarn daleč na evropskem severu ...