Digitalna pismenost otrok in mladostnikov

Verjetno marsikdo »dobi izpuščaje« ob trditvi, da moramo otroke vzgajati, da bodo tudi na področju uporabe digitalne tehnologije pismeni, saj so naša življenja s tem vedno bolj prepletena. Določen del slabe volje se verjetno pojavi zaradi različnih interpretacij, kaj sploh pomeni ta izraz. 

V našem primeru bomo uporabljali definicijo, ki nam jo je podalo orodje umetne inteligence (ChatGPT 4.0): »Digitalna pismenost je sposobnost učinkovite, etične in varne uporabe digitalnih tehnologij za iskanje, vrednotenje, ustvarjanje in deljenje informacij. Vključuje tehnične spretnosti za uporabo digitalnih orodij ter kritično mišljenje za razumevanje, analiziranje in ocenjevanje digitalnih vsebin. Digitalno pismena oseba je sposobna komunicirati, sodelovati in se prilagajati v digitalnem okolju, pri čemer upošteva varnost, zasebnost in družbene norme.« 

Ali smo digitalno pismeni? 

Po tej definiciji, če smo popolnoma iskreni, težko rečemo, da se odrasli vedno vedemo kot digitalno pismeni. Že pogled na uspešnost spletnih prevar v Sloveniji (https://www.cert.si/letna_porocila/porocilo-o-kibernetski-varnosti-za-leto-2023/) nam pove, da pogosto prav odrasli »nasedemo« (npr. prevare podjetij, kriptoprevare …). Prav pri digitalni pismenosti je pomembno poudariti, da ne gre za vrlino, ki jo enkrat dosežemo in potem obvladamo, ampak da je ena njenih bistvenih komponent posodabljanje znanja oz. vseživljenjsko učenje.  

Na področju digitalne pismenosti je bistveno posodabljanje znanja oz. vseživljenjsko učenje. 

Ključne komponente digitalne pismenosti: 

Tehnična pismenost: Pod tehnično pismenost si predstavljamo znanje in spretnosti za uporabo digitalnih naprav, kot so računalniki, pametni telefoni in tablice, pametne ure ter programske opreme in aplikacije.