Devica Marija, talka italijanske mafije

Skozi kalabrijsko mesto se pomika dolga procesija z velikim in silno okrašenim Marijinim kipom na čelu. Kljub temu, da je bila trasa natančno začrtana, procesija zavije po svoje in kip Marije se ustavi pred hišo lokalnega mafijskega dona. Ta se prikaže na balkonu. Nosači Marijo nagnejo tako, da je videti, kot da se je pred donom poklonila. Ta pokima in procesija se pomakne naprej.

Devica Marija – talka mafije

Mafijske skupine že več kot stoletje zlorabljajo lik Device Marije, da bi okrepile svojo legitimnost in se predstavile, kot da imajo Boga na svoji strani. Številni mafijski voditelji se razkazujejo z verskimi simboli. Pogosto uporabljajo verske dogodke, kot so procesije ali prazniki in druge ljudske pobožnosti, da bi se prikazali kot dobri kristjani. Kot je v intervjuju za National Catholic Register povedal profesor Giuseppe Savagnone iz Palerma, "mafija ni enaka oblika prestopništva kot mnoge druge. To je religija. Zato potrebuje simboliko in ritualizem, ki se naslanja na krščansko tradicijo, vendar globoko spreminja njen pomen."

Roberto Saviano, ki je od objave leta 2006 živel pod policijskim varstvom zaradi svojega pisanja o Camorri je zapisal, da je "Marijin lik je zelo pomemben v mafijski kulturi. Mafijski šefi financirajo te procesije in ko se Madonna pokloni šefu klana, ki je prispeval denar, je to politično sporočilo množicam, da 'ta tip dela v dobro skupnosti'."

Sobivanje italijanske Cerkve in mafije

Odnos med Katoliško cerkvijo in mafijo v je zapleten. V povojnem obdobju sta bili Cerkev in mafija povezani s takratnim antikomunizmom in Marija je bila junakinja tega boja. V tem smislu so bili del istega političnega bloka in zatiskali so si oči pred nekaterimi temnejšimi stvarmi. Šele pozneje se je Cerkev s katoliško stranko na oblasti končno lahko prepoznala v novem demokratičnem redu.

Medtem ko so se nekateri katoliški duhovniki pogumno zoperstavili mafiji – in za to plačali z življenjem – so drugi morali pred nadrejenimi pojasnjevati svoje obhajanje pogrebov, porok in drugih zakramentov za mafijske done in tudi sprejemanje njihovih donacij in udeležbo v njihovih verskih procesijah.

Vsekakor se Cerkev še danes sooča z očitki, da si že desetletja zatiska oči pred povezavo z mafijo, vsaj na lokalnem nivoju. Kot je v intervjuju za Deutsche Welle povedala Rossella Merlino, je "leta 1964 palermski kardinal in nadškof Ernesto Ruffini javno trdil, da mafija ni nič drugega kot nepomembna manjšina kriminalcev in obrekovanje, ki ga širijo komunisti, da bi osramotili Sicilijo. Na vprašanje novinarja, naj definira mafijo, je nadškof celo odgovoril: 'Kolikor vem, je to znamka detergentov.'"

Mafija se je sicer večkrat maščevala Katoliški cerkvi in njenim predstavnikom, ki so govorili in delati proti njej. Proti mafiji se je javno in ostro zoperstavil Janez Pavel II. Leta 1993 je obiskal Sicilijo in med slovesno mašo povedal mafijcem: »V imenu Kristusa, križanega in vstalega, Kristusa, ki je pot, resnica in življenje, pravim odgovornim: Spreobrnite se! Božja sodba bo prišla!«

Janez Pavel je kričal in se tresel od pravične jeze. Mafija je to opazila. In dodala Cerkev na svoj seznam terorističnih tarč. Tri mesece za tem so bombardirali baziliko sv. Janeza Lateranskega v Rimu. Gre za uradni sedež svetega očeta kot rimskega škofa in izraža vesoljno edinost Cerkve še bolj kot bazilika svetega Petra. Bombardiranje njegovega stolnega sedeža je bil neposreden odgovor papežu. Istega leta so tudi ubili najvidnejšega proti-mafijskega duhovnika na Siciliji, danes razglašenega za blaženega – očeta Pina Puglisija iz Palerma.

Tudi papež Frančišek se s tem aktivno ukvarja

Papež Frančišek pravi, da želi Devico Marijo "osvoboditi" mafije in preprečiti, da bi mafija in organizirane kriminalne skupine izkoriščale podobo Device Marije za lastne nezakonite namene. Leta 2014 je po grozljivem dvojnem umoru v Kalabriji javno pred dvestotisočglavo množico izobčil mafijce družine 'Ndrangheta.

Vendar pa stvari niso šle in ne gredo zlahka. Že čez en mesec se je uradno odobrena verska procesija po ulicah kalabrijskega mesta Oppido Mamertina ustavila pred domom lokalnega šefa 'Ndranghete. In se z ogromnim kipom Device Marije priklonila v znak spoštovanja in pokorščine Mazzagattiju. Ogorčeni policisti niso hoteli več spremljati procesije, ki se je nato pomikala naprej skozi mesto. Takšna dejanja kljubovanja, ki jih je Rim označil za »deviantno duhovnost«, se še naprej dogajajo.

Ni pa ta povezava problem le v Italiji. Tudi v Braziliji in Mehiki kriminalne skupine in tolpe uporabljajo versko simboliko in govorico.

Leta 2021 so v okviru Vatikanskega urada za človekov razvoj ustanovili delovno skupino na temo izgona kriminalnih organizacij iz Katoliške cerkve. Ustanovljena je bila s precejšnjim pompom in je veliko obljubljala. To poletje pa je odjeknila novica, da je skupina potihoma zamrla oz. je njeno delo začasno ustavljeno. O tem je prvi poročal portal La Croix. Resnega pojasnila uradne Cerkve še ni bilo, zgolj izgovarjanja na administrativni zastoj. Domneve so, da so trčili ob močne posameznike visoko v hierarhiji, ki so povezani z mafijo, oz. da bi morali v povezavi z mafijo vzporedno preiskovati tudi korupcijo v Vatikanu. Nekateri viri pa tudi navajajo, da naj bi obstajal "močan odpor" rimske kurije do dejavnosti skupine.

Mafija očitno še ni rekla za zadnje besede. Tudi Cerkev ne. Še nekaj let nazaj je bil mafijski šef Vittorio Casamonico sredi Rima pokopan kot kralj. Z zaprtimi ulicami, muzejsko kočijo, s helikopterjem, ki je na pogrebce sipal liste vrtnic, z glasbo iz Botra, slovesno mašo in številnimi prisotnimi znanimi mafijci, ki so uradno v zaporu ... razkošnejši naj bi bil le še papežev pogreb. Ob vsem tem se film Boter vedno bolj zdi kot dokumentarec.