Debata v Državnem zboru o varstvenem dodatku zasenčila realnost pokojninskega sistema

Uredništvo
8

Z glasovanji se je zaključila oktobrska redna seja državnega zbora. Vlada in parlamentarne stranke so v proceduro vložile številne zakone, od katerih je največ pozornosti požela ukinitev dodatka za delovno aktivnost. V nadaljnjo obravnavo pa so bili poslani pokojninska novela, poroštveni zakon za projekta II. tir in tretjo razvojno os ter dodatna omejitev rabe pirotehničnih izdelkov.

Poroštveni zakon o tretji razvojni osi je skozi prvo obravnavo šel brez večjih pretresov. Je pa opozicijo motilo, ker se z istim zakonom potrjujeta dva različna projekta. Kritike so letele predvsem na to, da si želi ministrica Alenka Bratušek z vmešavanjem projekta tretja razvojna os zagotoviti podporo tudi za projekt drugi tir.

Burna razprava pri varstvenem dodatku

Po pričakovanjih se je najbolj iskrilo pri zakonu o ukinitvi dodatka za delovno aktivnost. Med parlamentarnimi strankami so temu najbolj nasprotovali v Levici. Tam so prepričani, da gre za izrazito protisocialen ukrep, pravijo, da se je vlada odločila varčevati na revnih in da ljudi, ki prejemajo dodatek, potiska še globlje pod prag revščine.

Soglasni pa niso bili niti v ožji koaliciji, saj je proti zakonu glasovala tudi stranka SD, kjer pravijo, da bi morala biti popolna ukinitev dodatka skrajni ukrep za hitrejšo aktivacijo prejemnikov denarne socialne pomoči, pred tem bi na primer lahko znižali njegovo višino ali zaostrili pogoje za pridobitev dodatka.

Glasovanja so se vzdržali v SDS in večina v NSi, razdeljeni so bili v SAB. Za pa so glasovali člani LMŠ, SMC, DeSUS in SNS. Zakon je bil tako sprejet s 34 glasovi za in 18 proti. Zakon bo proračunu po predvidenih ocenah pomagal letno prihraniti okrog 16 milijonov evrov. Pri čemer pa v vladi poudarjajo, da njihov namen ni zmanjševati izdatke za socialo, pač pa delovno sposobne ljudi spodbuditi k aktivnejšemu iskanju zaposlitve v času, ko na trgu močno primanjkuje delovne sile.

Dodatek, ki je odvisen od števila opravljenih ur in znašal od 50 do 100 evrov, je v zadnjem času sicer prejemalo približno 10.000 ljudi.

Večje omejitve pri rabi pirotehnike

Bistveno bolj enotni so bili poslanci glede zakonskega predloga stranke SDS, ki močno poostruje pravila na področju prodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov. Uporaba teh naj bi bila dovoljena le še v urah okrog novega leta. Poslanka SDS Jelka Godec je v razpravi poudarila, da si želijo predvsem zmanjšati negativne vplive pirotehnike na ljudi, živali in okolje. Pripomogle naj bi tudi k večji varnosti.

Dvom v to so sicer izrazili v vladi in koaliciji, saj je v zadnjem času največ poškodb zaradi pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok.

S predlogom se niso strinjali v SMC, SAB in SNS, medtem ko so v SD in Levici glasovali za ter napovedali, da si bodo v nadaljevanju postopka prizadevali za popolno prepoved teh izdelkov.

Spremembe na področju pokojninske zakonodaje

Državni zbor je v nadaljnjo obravnavo poslal tudi predlog pokojninske novele. Za je glasovalo 53 poslancev, proti ni bil nihče.

Z novelo želi predlagatelj do leta 2025 odpraviti razliko med odmernim odstotkom za moške in ženske ter ju izenačiti na 63,5 odstotka, pri čemer takšna odmera za ženske že velja.

Na višino pokojnine bi po predlogu vplivali tudi otroci, vsak od njih bi pokojnino dvignil za 1,36 %, pri čemer pa se upoštevajo do največ trije otroci.

Po predlogu bi upravičenec po sklenitvi pogojev za upokojitev prva tri leta ob plači prejemal še 40 % pokojnine, nato pa 20 %.

Brezplačen javni prevoz za upokojence

S prvim julijem prihodnje leto se bodo upokojenci v medkrajevnem potniškem prometu lahko vozili brezplačno. Na ta predlog so poslanci SDS, SMC, NSi in SNS sprejeli dopolnilo, ki to ugodnost omogoča tudi vojnim veteranom.

Ukrepi brez vizije

Minila je redna oktobrska seja državnega zbora. Na njej je bilo veliko iskrenja, a na žalost se zdi, da ne tam, kjer bi do njega moralo priti.

Državni zbor je ogromno časa zapravil za razpravo o dodatku na delovno aktivnost. Z vladne strani gre tukaj za drobiž, vpliv na javne finance je 16 milijonov evrov, pri čemer je potrebno vedeti, da ta denar ni bil povsem vržen stran. Večina prejemnikov je za ta denar tudi nekaj naredila. Kdo ima pri tej debati bolj prav, je težko vedeti. Najverjetneje imajo prav oboji in smiselno je, da se v primeru anomalij skrbneje pogovori, kako ukrepati. Socialna politika ne sme biti predlog nepremišljenih ukrepov, za katere se kasneje ugotavlja, ali so bili dobri ali ne.

Ta debata je tako zasenčila bistveno usodnejše vprašanje, ki se tiče slovenskega pokojninskega sistema. Dejstvo je, da ta takšnega bremena staranja prebivalstva ne bo vzdržal. Kot je za portal Z24.si opozoril nekdanji minister Janez Šuštaršič, gre pri novi noveli dejansko za veliko napako te vlade.

Dejstvo je namreč, da mora Slovenija ob predlogu, ki sicer precej zmanjšuje krivico, ki jo ob upokojitvi doživijo upokojenci moškega spola, poskrbeti tudi, da bo takšen sistem sploh mogoče vzdrževati. Do leta 2030 se bo račun vladi najverjetneje izšel. Po tem letu pa ni variante, da bi pokojninska blagajna in proračun zdržala takšno naraščanje števila upokojencev. Za to bo potrebna izredno korenita pokojninska reforma. Čas zanjo je bil že davno. Trenutni predlogi vlade pa nikakor ne kažejo na to, da je takšne ukrepe tako na davčnem kot na pokojninskem področju sposobna sprejeti.

Brezplačni prevozi za upokojence lahko predvsem lajšajo stiske. Ne more pa to biti nadomestek za nekatere nujne ukrepe, ki bi jim dolgoročno zagotovili višje pokojnine

8 KOMENTARJI

  1. Pokojninski sistem mogoče res matematično ne vzdrži, vendar vse več ljudi niti ne dočaka pokojnine. Zaradi stresa in pritiskov na delovnem mestu. Podaljšanje delavne dobe za večino torej pomeni delo do smrti, kar postavlja vprašanje ali je sploh smiselno vplačevati v pokojninski sistem.

  2. DOBER prispevek,
    kar nadaljujte tako.
    SDS se je vzdržal tistega glasovanja – o DODATKU NA ZAPOSLENOST”.
    SD in LEVICA – pa sta bila – PROTI – kot vemo
    Poslance LEVICE bi bilo dobro – vzeti – pod DROBNOGLED.
    Nekateri
    se zdijo – prav – čudni.
    Npr. LUKA MESEC – moje verodostojno pričanje.
    Tega “FAKE=PONAREJENA=NEDELAVSKA=NE-LEVICA”
    Luko mesca
    je treba – z “rezervo” jemati

    – zdi se, da zelo rad – PIJE PIVO.

    Tri leta nazaj, sem ga na moje oči videl,
    kako je pri mizah zunaj lokala PELIKAN pod Metalko v centru LJ
    spil
    kar – TRI V E L I K E VRČE – P I V A – enega za drugim.
    Koliko – PIVA
    pije “LEVICA LUKA MESEC” – ZDAJ -NE VEM. L.R. JANEZ KEPIC-KERN KOMENDA

  3. Medtem ko se vidno in tako zavzeto nič kaj ne ukrepa na področju korupcije- vse vrste kraj velikih vsot, se neotrudno hara ko gre za pobožne volilce- zadnja leta naivne. Da pa tisti ki imajo manj kot 15 let ne dobijo pa nič od nič pa nihče še čivkne ne.

  4. Kar pomeni, da je za migrante dosti bolje poskrbljeno. Poznam primer v domu upokojencev na Štajerskem, kjer v sobi v domu biva “migrantka” iz vprašanje od kod z uporabnico doma, iz našega zaselka, katera nima prihodkov, vendar, za obe v domu plačuje polno oskrbo občina, cca 1.100 € na mesec. Če bi hotela v dom upokojenka s pokojnino pod 1.000 €, mora razliko poravnati njena družina. Če ima premoženje, pa ga prepiše na občino, katera pokriva razliko za bivanje v domu. Krasno. Begunci pa kar tako! Na toplo in polno oskrbo – brez denarja in do konca življenja.
    Na Dunaju je bil pred leti podoben primer, za “begunce” plača občina, za tiste, ki imajo premale pokojnine, pa sorodniki. . Vendar so se plačniki uprli, saj so s tem izgubili dediščino po starših oziroma sorodnikih, dočim za “begunce” naseljene v domu pa je plačevala občina Dunaj. Sedaj plačuje občina Dunaj za vse enako in ne posega več v dediščino. Kar je tudi prav.
    Kaj pa pri nas?
    Za tujce je bolje poskrbljeno kot za ljudi, ki so delali in imajo sedaj slabe pokojnine!

  5. Izdelati bi bilo treba popolnoma nov pokojninski sistem, pri katerem bi bila pokojnina posameznika odvisna od vsote vplačil v celotnem njegovem delovnem obdobju. To bi bil naložbeni sistem, ne pretočni kot je sedaj. Pri tem bi moralo biti obvezno vplačevanje neke minimalne vsote, ki bi dala vsakemu minimalno penzijo (danes je to 500 EUR), to bi bil prvi steber, v drugega pa bi vsak plačeval po svojih željah in zmožnostih. Končna pokojnina bi bila seštevek prihodkov iz obeh stebrov. Lahko bi imeli še tretji steber, v katerega bi vplačevali delodajalci. Tak sistem bi bil vzdržen.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime