»Če so institucije instrumentalizirane, pravne države ni«

Privzeta profilna slika
Ema Španovič
Vir: Shutterstock
POSLUŠAJ ČLANEK

Razkritja zvočnih posnetkov pogovorov med vplivnimi akterji slovenske politike in pravosodja so v zadnjih dneh močno razburila javnost. O njihovem pomenu in širših posledicah za slovensko demokracijo so v oddaji Ura moči na Planet TV razpravljali ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič, strokovnjak za umetno inteligenco dr. Niko Gamulin in raziskovalni novinar Peter Jančič.

Osrednje sporočilo oddaje je bilo jasno: razkritja prisluhov ne odpirajo le vprašanja posameznih spornih pogovorov, temveč predvsem vprašanje delovanja institucij in stanja pravne države v Sloveniji.

Jaklič: problem je lahko sistemski

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v oddaji poudaril, da se v ustavnopravni teoriji že dolgo govori o pojavu instrumentalizacije institucij.

To pomeni, da institucije, ki bi morale biti neodvisne – na primer pravosodje, organi pregona ali regulatorji – postanejo sredstvo za uresničevanje političnih interesov.

Po Jakličevih besedah je takšno stanje izjemno nevarno za demokracijo.

»Če so institucije instrumentalizirane, pravne države ni,« je opozoril.

Po njegovem mnenju mora družba zelo resno razmisliti o tem, kaj razkritja prisluhov dejansko pomenijo za delovanje sistema.

Jaklič je poudaril tudi širši kontekst: v demokraciji je ključna neodvisnost institucij in enaka pravila za vse. Če se ta ravnotežja porušijo, se po njegovem mnenju začne razkrajanje pravne države.

Jaklič je opozoril, da ima pravniška elita posebno odgovornost za varovanje ustavnega reda in pravne države. Zato morajo biti standardi ravnanja in integritete v tej stroki še posebej visoki.

Jaklič je opozoril, da ima pravniška elita posebno odgovornost za varovanje ustavnega reda in pravne države. Zato morajo biti standardi ravnanja in integritete v tej stroki še posebej visoki. Foto: Shutterstock

Možne ustavnopravne posledice za volitve

Jaklič je v razpravi opozoril tudi na širše ustavnopravne posledice takšnih razkritij. Če bi se pokazalo, da so institucije države politično instrumentalizirane ali da obstajajo poskusi vplivanja na politični proces preko pravnih mehanizmov, bi se lahko odprla tudi vprašanja glede ustavnosti volilnega procesa.

Volitve so temelj demokratičnega sistema, vendar morajo potekati v pogojih poštene politične konkurence, institucionalne neodvisnosti in enakih pravil za vse politične akterje.

Če so ti pogoji porušeni, se lahko pojavi dvom o legitimnosti političnega procesa, kar lahko vodi tudi do ustavnopravnih sporov.

Volitve so temelj demokratičnega sistema, vendar morajo potekati v pogojih poštene politične konkurence, institucionalne neodvisnosti in enakih pravil za vse politične akterje.

Gamulin: tehnologija spreminja politično realnost

V razpravo je posegel tudi strokovnjak za umetno inteligenco dr. Niko Gamulin, ki je opozoril na širši kontekst sodobne informacijske družbe.

Po njegovem mnenju živimo v času, ko tehnologija in digitalna komunikacija omogočata razkritja, ki bi bila še pred desetletjem skoraj nemogoča. Posnetki, dokumenti in digitalne sledi lahko danes hitro pridejo v javnost in spremenijo politično dinamiko.

Vir: Shutterstock

Gamulin je poudaril, da takšna razkritja pogosto sprožijo močne politične reakcije, saj razkrivajo zakulisje odločanja, ki je običajno skrito očem javnosti.

Po njegovem mnenju se mora družba naučiti razlikovati med samimi razkritji in vprašanjem, kaj ta razkritja povedo o sistemu, v katerem živimo.

Jančič: razkritja odpirajo vprašanje odgovornosti

Raziskovalni novinar in avtor Spletnega časopisa Peter Jančič je v oddaji opozoril na vlogo medijev in javnosti pri razkrivanju političnih zgodb.

Po njegovem mnenju posnetki, ki so prišli v javnost, odpirajo pomembno vprašanje transparentnosti in odgovornosti nosilcev moči.

Jančič je poudaril, da takšna razkritja vedno sprožijo dve vzporedni razpravi:

  • kako so posnetki nastali in kdo jih je objavil,
  • ter kaj vsebina teh posnetkov razkriva o političnem delovanju v ozadju.

Po njegovem mnenju je za demokracijo ključno predvsem drugo vprašanje – ali razkritja kažejo na problem v delovanju sistema.

Razprava, ki presega posamezne afere

Oddaja Ura moči je tako pokazala, da razkritja prisluhov presegajo okvir ene same politične afere.

  • Po besedah sogovornikov se razprava vse bolj premika k širšemu vprašanju: Ali so slovenske institucije dovolj neodvisne in ali lahko zagotavljajo enaka pravila za vse?

Če je soditi po opozorilih ustavnega sodnika Jakliča, gre za vprašanje, ki presega dnevno politiko in zadeva samo temeljno delovanje pravne države.

Oddaja Ura moči je tako pokazala, da razkritja prisluhov presegajo okvir ene same politične afere.
Izbrano za naročnike
Univerza: Zaostajanje Slovenije za nekdanjimi socialističnimi državami EU
Nova iranska doba (2. del): Od šaha do Homeinija
Adijo, zima, dober dan, pomlad
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Prisluhi: Veliko vprašanj brez odgovorov
  • 31. 03. 2026
Zapis odkritega: Tomislav Vukmanović o kadrovanju in predvolilni nervozi Golobovih ljudi v Gen-I
  • 14. 03. 2026
Janez Janša: vlada nam kriminalna združba, čas je, da ji pokažemo vrata, vrata zapora
  • 15. 03. 2026