Čas za spoštovanje avtoritete, zaupanje, red in družino

Podkast, v katerem vodja konzularnega sektorja na ministrstvu za zunanje zadeve, Andrej Šter nekega brezobzirnega moškega pošlje v moški spolni organ, je postal viralen, ker je Šter pokazal na mentaliteto posameznikov, ki jih sploh ni tako malo. Moški je želel "nasvet" in verjel, da ga dejstvo, da v Sloveniji pozna "pomembne ljudi" in je davkoplačevalec, lahko pripelje ... na primer z Mauritiusa.

Gospod ni edini primerek slovenskega državljana, ki ne le verjame, temveč je trdno prepričan, da je država dolžna ne le poskrbeti zanj, temveč ga tudi servisirati od spredaj in od zadaj, poskrbeti za vse njegove "pravice" in mu kot razvajenemu otroku, ki je prepričan, da je center sveta, ugoditi pri vsaki muhi.



Za te, ki morajo v času največje omejitve gibanja nujno praznovati rojstni dan s prijatelji, potovati v tople kraje in v z odlokom zaprt bar na pivo, bi morala obstajati kakšna prav posebna kazen. Še posebej, če pričakujejo, da jih samo zato, ker so davkoplačevalci, rešuje, zdravi in v zasebnem letalu domov pripelje ta ista država, ki že tedne vsak dan znova ponavlja, da #ostanidoma, preprečuj vse možne stike in sploh ne potuj kamorkoli.

Nezmožnost državljanov, da upoštevajo preprosta vladana navodila, ki rešujejo življenja, ima svoje korenine v dolgoročnih kulturnih trendih. Zahodna popularna kultura se s podporo v izobraževanju že desetletja norčuje iz avtoritete, tradicije in skupnosti ter poveličuje uporništvo, svobodo, samouresničitev in uživanje posameznika.

Za te, ki morajo v času največje omejitve gibanja nujno praznovati rojstni dan s prijatelji, potovati v tople kraje in v z odlokom zaprt bar na pivo, bi morala obstajati kakšna prav posebna kazen.

Neštetokrat do danes sem se naposlušala, kako zahodne vlade povzročajo rasizem, seksizem, gospodarsko izkoriščanje, onesnaževanje okolja in so sploh nepoštene, pokvarjene in hudobne. Podobno naj bi veljalo za vsako tradicionalno institucijo zahodne civilizacije. Tovrstno prepričevanje ne izhaja le iz vsebin pesmi, filmov, televizije, knjig, ampak je tudi način mišljenja in učenja, ki je značilno za močan del akademske sfere. Nemogoče je ljudi v času koronavirusa po desetletjih vzgoje v uporništvo, nepokorščino in nezaupanje tradicionalnim institucijam v hipu prepričati, naj vlado vsaj poslušajo, če ji že ne verjamejo.

Ste opazili, da so v boju z novim koronavirusom najuspešnejše na primer Južna Koreja, Hong Kong, Singapur in Tajvan? Singapurski premier Lee Hsien Loong je pred dnevi to pripisal pomenu socialnega kapitala in zaupanja, zaradi katerega državljani v gosto poseljenem Singapurju vlado ubogajo in verjamejo, da vlada in njene ključne institucije ter osrednji mediji v krizi govorijo resnico.

Gre za družbe, ki poudarjajo spoštovanje starejših in avtoritet, družinsko zvestobo, osebno moralo in spoštovanje (konfucijanske) tradicije ter cenijo formalno izobrazbo in trezno presojo. Njihovi izobraževalni sistemi in popularna kultura te vrednote krepijo. Pri nas je drugače; tradicija velja za nekaj zastarelega, zaostalega in nesmiselnega. Če v kaj, potem iz medijev in izobraževalnih ustanov verjamemo predvsem v to, da vsi lažejo, kradejo, so enaki in pokvarjeni. Seveda je naravneje spoštovati avtoriteto, ki si spoštovanje dejansko zasluži, zato je posebej za čas krize pomembno izbrati modro vodstvo. A tako v Singapurju kot pri nas smo svoje na tem področju že opravili.

Še vedno bolj balkansko na sončni strani Alp velja, da se tisti, ki državo prinaša okrog, pač znajde. Zaradi nelojalne konkurence izvisi pošteni. Na državo ponosni je nacionalist. Na krščansko tradicijo ponosni ima sprane možgane. Na svojo kulturno ponosni je kmet. In tako dalje. Oropani ponosa na svojo tradicijo ter zaupanja v svojo vlado in njene institucije ne v krizi in ne sicer ne zmorejo delovati državotvorno.

Čeprav smo kot posamezniki v zadnjih desetletjih postali bolj svobodni, so naše družine in skupnosti postale manj stabilne. A prav te so vir avtoritete in socialnega kapitala. Pandemija nam daje tudi lekcijo, da je za (dobro) življenje potrebno podrejanje avtoriteti. Pa tudi red, zaupanje, družina, skupnost in tradicija. Brez tega gre vse … saj veste kam.