Bodo zdravniki morali postati tisti, ki po naročilu prinašajo smrt?

Zdravstveni delavci, zbrani v Združenju slovenskih katoliških zdravnikov, nasprotujejo Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. »Naše stališče temelji na krščanskem in humanističnem pojmovanju svetosti življenja, katerega neodtujljivo dostojanstvo nam prepoveduje, da življenje trpečega bodisi aktivno skrajšujemo bodisi podaljšujemo, če ob tem ne moremo pričakovati dobrobiti za posameznika,« so zapisali in poudarili, da jim krščanske in strokovne vrednote še posebej narekujejo skrb za najbolj ranljive, kot so težko bolni, nemočni in osamljeni, katerih ranljivost omenjeni zakon zaradi prikritih pritiskov močno povečuje.

»V vseh primerih legalizacije pomoči pri samomoru in evtanazije so se pokazale zlorabe in tragične napake, ki so imele za posledico usmrtitve mnogih ljudi brez njihovega ustreznega soglasja, ter nedokumentirane ali nepravilno izvedene postopke,« so zapisali v Združenju slovenskih katoliških zdravnikov in ocenili, da zlorabe v postopkih samomorov z medicinsko pomočjo štejejo za umor človeka v najbolj ranljivem položaju. Kot so zapisali, je ob ohlapnosti zakonskih aktov že vnaprej jasno, da uveljavitev zakona pomeni v kratkem času širjenje pravice na druge skupine državljanov in nadzor nad izvajanjem zakona, ki bo zgolj mrtva črka na papirju. »Ob jasnih opozorilih iz tujine, uveljavitev zakona pomeni zmanjšanje razvoja in financiranja paliativne oskrbe,« so opozorili in dodali, da jih upravičeno skrbi, da je to odgovor zakonodajalca na naraščajoče čakalne vrste v zdravstvu in hude kadrovske probleme.

Po besedah zdravstvenih delavcev bi uzakonitev pomoči pri samomoru in evtanazije bistveno spremenila pogled na zdravstvene delavce, ki ne bi bili več tisti, ki življenje ohranjajo, temveč tisti, ki po naročilu prinašajo smrt. »Predlog zakona ne ponuja zadostne zaščite za zdravstvene delavce z ugovorom vesti, saj pozablja na medicinske sestre in farmacevte, hkrati pa vsem strokovnim skupinam vsiljuje dolžnost informiranja o samomoru z medicinsko pomočjo,« so opozorili in še povedali, da v primerjavi z razvitimi državami naš zakon praktično prepoveduje možnost ugovora vesti za pravne osebe, kot so bolnišnice, hospici in domovi za ostarele. »Predlog zakona velja za enega najbolj liberalnih sploh in bi v družbo in zdravstvo neizogibno vnesel dodatne razdore. Upamo si trditi, da taka usmeritev vodi v zaton zahodne civilizacije,« so zapisali in zakonodajalca pozvali, da svoje napore raje usmeri v doseganje čim bolj dostopne in kakovostne paliativne oskrbe ter programe za preprečevanje samomora.

Zdravniki proti zakonu

V peticiji proti zakonu PPKŽ so podpisani zdravniki Janez Dolinar (Združenje slovenskih katoliških zdravnikov), Anda Perdan (Zdravniki proti zakonu), Gregor Prosen (Zdravniki za trezno presojo zakona) in Jožef Kociper (Le skupaj). Zdravniki se zavedajo, da obstoječi sistem ne zagotavlja dostojnega konca življenja. Obljubljajo, da si bodo - če zakon januarja ne stopi v veljavo - prizadevali, da politika poskrbi za pomoč, ki jo umirajoči zelo potrebujejo. »Smrt ni terapija. Prava človečnost se ne pokaže, ko človeku ne pomagamo umreti, temveč ko mu stojimo ob strani v njegovem naravnem umiranju,« so zapisali.

Kaj želijo zdravniki?
Želijo, da vsak bolnik prejme pomoč po svojih potrebah, ne pa tihega pritiska. Želijo, da se ohranita zaupanje in resnica med zdravnikom, bolnikom in družino. Želijo, da zdravnik ostane zdravnik in ne sodeluje pri usmrtitvah. Želijo, da Slovenija ostane država, kjer je življenje vrednota. 

Kaj zdravnike skrbi?
Zakon zahteva, da zdravniki aktivno sodelujejo pri končanju življenja, kar ni v skladu z njihovim temeljnim poslanstvom - varovati življenje. Če mora postopek sprožiti lečeči zdravnik, to pomeni, da bo isti zdravnik v dveh vlogah, ki si med seboj nasprotujeta - takšna ureditev pa ruši temeljno zaupanje med bolnikom in zdravnikom. Namesto, da bi razvijali paliativo in dolgotrajno oskrbo, politika z zakonom uvaja smrt kot alternativo trpljenju - ali pa kot bližnjico v neurejenem sistemu. V državah kjer so tovrstne zakone sprejeli, so se razlogi za medicinsko usmrtitev dramatično razširili. Ko se enkrat sprejme logika, da je smrt rešitev, se meje začnejo brisati.

Iz tujine poročajo o primerih, ko je smrt nastopila šele po več dneh. Zdravnik in medicinska sestra morata biti prisotna ves čas - kdo bo v tem času zdravil bolnike? Svoboda brez možnosti ni svoboda - prava izbira obstaja šele, ko ima človek možnost za dostojno življenje, ne le možnost za smrt. Tudi v stanju bolezni, utrujenosti ali pa socialne stiske odločitev ni vedno svobodna. Obstaja nevarnost, da bi ljudje izbrali smrt iz obupa. V Sloveniji več kot 150 tisoč ljudi nima osebnega zdravnika, paliativna oskrba ni dostopna vsem, primanjkuje zdravnikov, psihologov, negovalcev in paliativnih timov. Izkušnje iz tujine kažejo, da se tam, kjer je evtanazija dovoljena, razvoj paliative pogosto ustavi, saj je smrt cenejša od skrbi. Pomoč pri smrti ne sme postati poceni rešitev. Družba, ki začne vrednotiti življenje skozi stroške, bo prej ali slej začela meriti, kdo si »zasluži« zdravljenje in kdo je le še »strošek«.

Nekateri zdravniki že sedaj jasni, da ne bodo sodelovali

Nekateri zdravniki so se izvajanju zakona uprli že vnaprej. »V Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik smo prav vsi družinski zdravniki soglasno sporočili, da v primeru sprejema spornega zakona pri izvajanju ne bomo sodelovali,« je sporočil Rok Ravnikar.  Poudaril je, da je neupoštevanje in nespoštovanje stroke preseglo vse razumne meje. Po njegovi oceni ni popolnoma nobene potrebe, da je sodelovanje zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev pri postopkih ZPPKŽ obvezno. »Če že, bi modri in razumni politiki radikalno različico zakona, ki so jo oblikovali v ozki skupini angažiranih posameznikov, spremenili tako, da bi bila eventualna vključitev zdravnikov prostovoljna - kot je v vsej ostalih evropskih držav s tako zakonodajo,« je zatrdil.

V Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik smo prav vsi družinski zdravniki soglasno sporočili, da v primeru sprejema spornega zakona pri izvajanju ne bomo sodelovali.

Neupoštevanje in nespoštovanje stroke je preseglo vse razumne meje.

Popolnoma nobene potrebe ni, da je… pic.twitter.com/I3zLOeyh78

— Rok Ravnikar (@rravnikarNOV25) November 17, 2025