Bližajoči zimi navkljub v Evropo prihaja vse več migrantov: zdaj ali nikoli!
Če so evropski politiki še to poletje upali, da bo migrantski val na staro celino ustavila zima, je zdaj že jasno, da temu ne bo tako. Lani je denimo septembra in oktobra migrantski val usahnil za tretjino, letos pa je ravno obratno: v oktobru jih je prišlo rekordnih 218.953 ali 27% več kot mesec poprej, piše The Economist.
Glede na lansko leto se je spremenila tudi pot prihoda. Lani je namreč večina migrantov prihajala preko 300 km dolgi poti iz Libije do italijanskega sredozemskega otoka Lampeduze. A ta pot je zaradi razburkanega morja pozimi preveč nevarna, januarja je bil upad po njej glede na september 2014 90 odstoten. Podobno se je zgodilo tudi letos, novembra jih je po tej poti prišlo zgolj 4% glede na tiste septembra.
Porast prihodov pa je viden na poti, ki vodi preko zahodne Turčije do grških otokov, kjer je razdalja med nabrežji "zgolj" 10 km, poleg tega je to morje veliko bolj umirjeno kot v osrednjem Mediteranu. Svoje k lažji odločitvi naredijo tudi popusti tihotapcev zaradi slabšega jesenskega vremena.
A ključen motiv migrantov, da v pozni jeseni krenejo na nevarno pot, je vendarle strah, da bo Evropa vsak čas dokončno zaprla meje. "Zdaj ali nikoli," je vse bolj razširjeno stališče ob morebitnih pomislekih, da bi bilo vendarle bolje počakati na pomlad. Svoje je dodalo še poslabšanje situacije v Afganistanu, ki je v beg poslalo nove ljudi. Samo iz septembra na oktober se je število Afranistancev v Grčiji povečalo iz 27,500 (16% vseh prebežnikov) na 64,000 (30% vseh prebežnikov).
Prošnje za azil so v najbolj zaželenih evropskih državah drastično poskočile, velika težava je tudi namestitev prihajajočih. Če bi se migracijski val umiril, bi lahko evropske države nekoliko zadihale in morda čez zimo uredile sistem sprejemanja beguncev.
Če do tega ne bo prišlo, bodo prisiljene v strožjo politiko do migrantov, ki se s spremembami azilne zakonodaje nakazuje v Nemčiji in na Švedskem. S tem bi Evropska unija na jugovzhod začela pošiljati drugačna sporočila, ki bi od nevarne poti v Evropo morda odvrnile tiste, ki o tem še razmišljajo.
Velika večina jih prihaja preko Turčije
Glede na lansko leto se je spremenila tudi pot prihoda. Lani je namreč večina migrantov prihajala preko 300 km dolgi poti iz Libije do italijanskega sredozemskega otoka Lampeduze. A ta pot je zaradi razburkanega morja pozimi preveč nevarna, januarja je bil upad po njej glede na september 2014 90 odstoten. Podobno se je zgodilo tudi letos, novembra jih je po tej poti prišlo zgolj 4% glede na tiste septembra.
Porast prihodov pa je viden na poti, ki vodi preko zahodne Turčije do grških otokov, kjer je razdalja med nabrežji "zgolj" 10 km, poleg tega je to morje veliko bolj umirjeno kot v osrednjem Mediteranu. Svoje k lažji odločitvi naredijo tudi popusti tihotapcev zaradi slabšega jesenskega vremena.
A ključen motiv migrantov, da v pozni jeseni krenejo na nevarno pot, je vendarle strah, da bo Evropa vsak čas dokončno zaprla meje. "Zdaj ali nikoli," je vse bolj razširjeno stališče ob morebitnih pomislekih, da bi bilo vendarle bolje počakati na pomlad. Svoje je dodalo še poslabšanje situacije v Afganistanu, ki je v beg poslalo nove ljudi. Samo iz septembra na oktober se je število Afranistancev v Grčiji povečalo iz 27,500 (16% vseh prebežnikov) na 64,000 (30% vseh prebežnikov).
Rešitev za Evropo strožja azilna politika?
Prošnje za azil so v najbolj zaželenih evropskih državah drastično poskočile, velika težava je tudi namestitev prihajajočih. Če bi se migracijski val umiril, bi lahko evropske države nekoliko zadihale in morda čez zimo uredile sistem sprejemanja beguncev.
Če do tega ne bo prišlo, bodo prisiljene v strožjo politiko do migrantov, ki se s spremembami azilne zakonodaje nakazuje v Nemčiji in na Švedskem. S tem bi Evropska unija na jugovzhod začela pošiljati drugačna sporočila, ki bi od nevarne poti v Evropo morda odvrnile tiste, ki o tem še razmišljajo.
Novembra letos je preko Turčije v Grčijo prišlo 59.060 migrantov - lani ob istem času 3.812. Dnevno jih pride od 3.000 pa do 6.000.
Preko severne Afrike do Italije je lani prišlo 9.295 migrantov, letos pa zgolj 1.413.
V novembru je sedaj na poti na morju izgubilo izgubilo življenje 61 migrantov, medtem ko jih je lani ob istem času izgubilo 4.
Podatki: UNHCR
Preko severne Afrike do Italije je lani prišlo 9.295 migrantov, letos pa zgolj 1.413.
V novembru je sedaj na poti na morju izgubilo izgubilo življenje 61 migrantov, medtem ko jih je lani ob istem času izgubilo 4.
Podatki: UNHCR
V Sloveniji se migrantski val ponovno krepi
V Slovenijo je včeraj vstopilo 9.681 migrantov, kar je približno toliko, kot na vrhuncu drugega migrantskega vala konec novembra.
Danes do 18. ure številka znaša 6.462.
Približno 1.600 jih je v sprejemnih centrih, predvsem v Dobovi (Livarna) in na Gruškovju, v namestitvenih centrih pa jih je 3.420, od tega 2.800 na Šentilju, ostali pa v Gornji Radgoni.
V Slovenijo je včeraj vstopilo 9.681 migrantov, kar je približno toliko, kot na vrhuncu drugega migrantskega vala konec novembra.
Danes do 18. ure številka znaša 6.462.
Približno 1.600 jih je v sprejemnih centrih, predvsem v Dobovi (Livarna) in na Gruškovju, v namestitvenih centrih pa jih je 3.420, od tega 2.800 na Šentilju, ostali pa v Gornji Radgoni.
Zadnje objave
Goriva z jutrišnjim dnem cenejša: vlada začasno ukinila del dajatev
27. 7. 2026 ob 18:23
Iran grozi Ukrajini, hutijevci grozijo Savdski Arabiji
27. 7. 2026 ob 17:27
Skavti na drugi Emonadi: Se dobimo na 'Prešercu'
27. 7. 2026 ob 13:31
Boj za resnico
27. 7. 2026 ob 12:00
Švicarska strategija za slovensko dilemo Demokratov, NSi in Resni.ce
27. 7. 2026 ob 8:00
Med fikcijo in resnico
27. 7. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Med fikcijo in resnico
27. 7. 2026 ob 6:00
Čudovita ljubezenska zgodba
26. 7. 2026 ob 20:00
Vzpon islamske države (3. del): Milenijska teroristična zarota
26. 7. 2026 ob 17:01
Prihajajoči dogodki
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
AVG
02
Večeri v atriju: »Harmonikarski trio«
19:00 - 20:00
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante
22. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.