Bilanca maščevanja Irana: 50 mrtvih na Sulejmanijevem pogrebu in 176 v sestreljenem potniškem letalu

Uredništvo

11. 1. 2020 ob 11:56
0 komentarjev

Vir foto: youtube, https://boingboing.net/

Svet

POSLUŠAJ ČLANEK

Iranska vojska je danes priznala, da je zaradi človeške napake nad Teheranom nenamerno sestrelila ukrajinsko potniško letalo, pri čemer je umrlo 176 ljudi, med njimi 82 Irancev in 63 kanadčanov.

Gre že za tretjo množično smrt v Iranu v zadnjih dveh mesecih. Protivladne proteste je konec novembra oblast, prav pod taktirko generala Kasema Sulejmanija, zatrla za ceno smrti 1500 protestnikov, na pogrebu tega generala je, zaradi blokiranih cest, v stampedu umrlo okoli 50 ljudi, zdaj pa še 176 žrtev različnih narodnosti.

V komentarju uredništva se sprašujemo, komu je Iran pravzaprav nevaren in kakšna je cena človeškega življenja v tej državi.

V obrazložitvi, kako je lahko prišlo do nesreče, so predstavniki iranske vojske dejali, da je letalo (Boeing 737 ukrajinske letalske družbe, ki je vzletel iz teheranskega letališča) obrnilo proti občutljivemu vojaškemu oporišču Iranske revolucionarne garde in je bilo pomotoma zamenjano za sovražno letalo.

Iranski predsednik Hasan Rohani je na Twitterju zapisal, da je "grozljivo strmoglavljenje" letala "neodpustljiva napaka". Žalujočim sorodnikom umrlih je izrazil sožalje.

Zunanji minister Islamske republike Iran, Javad Zarif, je na Twitterju zpisal: "Žalosten dan. Prvi zaključki interne raziskave oboroženih sil: človeška napaka je v trenutkih krize, ki jih je povzročil ameriški avanturizem, pripeljala do katastrofe. Našim ljudem, družinam vseh žrtev ter drugim prizadetim narodom gre naše globoko obžalovanje."

https://twitter.com/JZarif/status/1215847283381755914

Na krovu sestreljenega Boeinga 737 je bilo 82 Irancev, 63 Kanadčanov, 11 Ukrajincev, 10 Švedov, 4 Afganistanci, 3 Nemci in 3 Britanci.

Do napada je prišlo zgolj nekaj ur po iranskem raketiranju vojaških ciljev ameriške vojske v Iraku. Iran je sestrelitev letala najprej zanikal, a zahodne obveščevalne službe so predstavile neizpodbitne dokaze vpletenosti Irana v nesrečo.

Med njimi tudi spodnji video, ki kaže trenutek, ko sta dve raketi zemlja-zrak zadeli nesrečno potniško letalo in novinarjevo razlago okoliščin:

https://www.youtube.com/watch?v=4vSgirtZDBQ

V spodnjem tvitu je izpostavljenih nekaj ljudi, ki so izgubili življenje:

It's clear from this video how many promising lives were cut short. An unspeakable loss for their families, friends, and nations: 82 Iranians, 63 Canadians, 11 Ukrainians, 10 Swedes, four Afghans, three Germans and three British nationals. RIP. pic.twitter.com/tcaE6OD5Qw

— Karim Sadjadpour (@ksadjadpour) January 10, 2020

V oči bode, da Iranci med izstreljevanjem balističnih raket na baze v Iraku niso zaprli lastnega zračnega prostora:

In zdaj si predstavljajte, da tile pridejo do jedrskega orožja 🤔 https://t.co/BQW16MsJvO

— Žiga Turk (@ZigaTurk) January 11, 2020

Mesto, kjer je padlo potniško letalo:

CBS crew just visited the #Ukrainian airlines crash site west of Tehran. Nine am local time. Virtually all pieces of the plane were removed yesterday - say locals. Scavengers now picking site clean. No security. Not cordoned off. No sign of any investigators. pic.twitter.com/hhNJyokhjq

— Elizabeth Palmer (@elizapalmer) January 10, 2020

Komentar s spleta:"Oh, Iran, za tabo je pa res nesrečen teden ... Sklatijo ti glavnega generala, na njegovem pogrebu je 50+ mrtvih v stampedu, nato izvedeš "povračilne napade" na ameriške baze, a edina večja škoda, ki jo povzročiš, je, da sestreliš civilno letalo na domačem letališču. Pravi debakel."

#BREAKING: It is happening now across #Iran, Iranians have come to streets of their cities to protest against the Islamic Regime over shot-down of Flight #PS752 by #IRGC. Happening now in #Isfahan, protesters can be seen chanting: "#Khamenei is killer. His leadership is illegal" pic.twitter.com/vktQGXQjPB

— Babak Taghvaee (@BabakTaghvaee) January 11, 2020

KOMENTAR: Uredništvo

Lekcija: Iran je najprej nevaren sam sebi, šele nato svetu. Dokler nima jedrskega orožja

Kaj potegniti iz bilance žrtev zadnjega oboroženega konflikta med ZDA in Iranom na Bližnjem vzhodu? Najprej, bili smo priča demonstraciji razlike med sodobno vojaško operacijo s preciznimi orožji in zastarelo vojaško tehnologijo, ki jo poseduje Iran. Medtem ko Američani tarčo na veliko razdaljo zadenejo s kirurško natančnostjo nekaj centimetrov, in maksimalno omejijo kolateralno škodo, Iranska vojska vzame na muho potniško letalo sovražnega napadalca in ga sestreli z neba. Medtem ko Američani nimajo žrtev (v vsej ironiji tragedije sestrelitve Boeinga je, da je v tej umrlo 82 Irancev ter kup državljanov nevpletenih držav, a noben državljan ZDA), je mrtvih Irancev okoli 140, pri čemer je s strani sil ZDA ubitih zgolj 2 ali 3 odstotke žrtev (general Sulejmani in njegovo spremstvo iz napadenega konvoja vozil). Zelo na mestu je vprašanje, ki se ta čas pojavlja pri nekaterih analitikih in tudi na družabnih omrežjih. Ob tolikšni "kolateralni škodi" v lastnih vrstah najprej velja ugotovitev, da je iranski režim najprej najbolj nevaren sam sebi, oziroma natančneje, svojemu ljudstvu. In potem bistveno: kaj bi pomenilo, če bi takšna država dejansko dobila jedrsko orožje? Kajti človeška napaka pri ravnanju z jedrskim arzenalom se ne bi končala "le" s skoraj 100 ubitimi lastnimi ljudmi ter nekaj deset Kanadčani in Ukrajinci. Tudi s tega vidika je pomembno, da mednarodna skupnost državam in režimom, ki niso dorasli odgovornosti posedovanja orožja, ki je lahko smrtonosno za ves svet in nimajo razvitih ustreznih vodotesnih varnostnih mehanizmov, razvoj takšnega orožja prepreči. Saj, kot vidimo, tudi v primeru, da ga ne bi hoteli namerno uporabiti, je riziko "človeške napake", glede na ceno, ki bi jo ta imela, enostavno prevelik.